Obračun z računom

Lani ob tem času se je ves svet vrtel okoli davčne blagajne, ki je bila pred tem, da jo bodo začeli zavezanci in finančna uprava preizkušati. Od takrat se je od prodajnih mest prek informacijskega sistema in nazaj do kupcev zvrstilo okoli 900 milijonov računov z značilnimi oznakami novega sistema. Drugače pa, komu je zdaj še mar za podrobnosti?

Ukrepi proti sivi ekonomiji vedno poskušajo doseči tudi čustva davkoplačevalcev, saj se je zaradi obdavčitve večina prisiljena odreči deležu od vsakega evra plače in drugih dohodkov, ki jih pred finančnimi nadzorniki pač ni mogoče skriti. Z geslom Vklopi razum, vzemi račun in drugimi podpornimi dejavnostmi pred uvedbo davčnih blagajn je država premišljeno dregnila v razum in čustva poštenih davkoplačevalcev, naj prodajalcem blaga in storitev, ki ne izdajajo računov in tako obdržijo tudi davek, ne dovolijo prazniti javne blagajne in polniti svoje, kajti tudi nobeno kosilo iz javnih sredstev ni brezplačno.

V davkih je res veliko čustev, ker si vsak zavezanec zlahka predstavlja, kako oblast jemlje bankovce naravnost iz njegove denarnice, to občutljivost pa je mogoče dobro vpreči v podporo takšnim sredstvom, kot so davčne blagajne. Vsak pozna nekoga, »ki zanesljivo ne plača vseh davkov«. Zdaj ko se bliža devetmesečni in potem prvi letni obračun s tem sredstvom proti sivi ekonomiji, pa se bo morala vlada dobro pripraviti na nič kaj čustveno vprašanje, ali je bilo za 70 milijonov evrov, koliko pričakuje od njih, vredno vpreči toliko energije. Zdaj smo že pozabili, da so davčne blagajne pred uvedbo zavezancem nagnale precej strahu v kosti, jim povzročile veliko negotovosti in tudi ne tako malo stroškov.

Kmalu bo torej prišel čas za odgovore, ali niso proračunski priboljški iz davčnih blagajn nekam skromni. Upoštevajmo, da bo država za dodatne ugodnosti pri dohodnini prejemnikom nadpovprečnih plač prihodnje leto prepustila okoli 100 milijonov evrov dohodnine, iz podjetij pa namerava posrkati okoli 74 milijonov, kar bo gospodarstvo po njenih ocenah zlahka preneslo. V prvem polletju letošnjega leta so davčne blagajne proračun okrepile za 37,6 milijona evrov, in če bo njihov učinek enakomerno porazdeljen do konca leta, bodo javne finance z njimi res pridobile toliko, kot je načrtovalo ministrstvo za finance, torej okoli 70 milijonov evrov na leto. To je po pričakovanjih javnosti malo, že zaradi vladnega marketinga, ki je spremljal priprave.

Nekateri davčni svetovalci, ki znajo zelo dobro ravnati z davčnimi izračuni, so napovedali, da bi moral državni proračun tako pridobiti več sto milijonov evrov.

V letu 2017 vlada ne pričakuje velike rasti davčnih prihodkov, kažejo proračunski dokumenti, o katerih je zadnje dni odločal državni zbor – le 173 milijonov ali 2,4 odstotka več kot letos. Tokrat nam je žal, da je tako: pričakovali smo, da bo z davčnimi blagajnami vse drugače. Povejte, ali ne poznate tudi vi še vedno najmanj enega ponudnika blaga in storitev, od katerega ne dobite računa – dokler zanj ne rečete sami?