Obresti rusofobije

Vladimir Putin se je ta konec tedna odločil, da bo Washingtonu vrnil »udarec«, ki ga je Moskvi pred štirimi dnevi namenil ameriški senat, ko je s sprejetjem dodatnih sankcij proti Rusiji pokazal, da novodobna »hladna vojna« ni več le terminološki izraz časopisnih komentatorjev, ampak da se svet resno približuje razmeram, ki smo jim bili priča od konca druge svetovne vojne do razpada Sovjetske zveze pred slabimi tridesetimi leti.

Na dodatne sankcije se je Moskva odzvala do zdaj najbolj odločno ter izgnala kar 755 oseb iz ameriških diplomatskih in konzularnih predstavništev v Rusiji. Takega zmanjšanja števila ameriških diplomatov naj ne bi bilo po navedbah nekaterih medijev vse od ruske revolucije pred sto leti. A najbolj skrb vzbujajoč je odnos, za katerega sta se odločili dve vojaško najmočnejši državi na svetu. Za odnos popolnega medsebojnega nezaupanja, zaradi katerega je kakršenkoli dogovor med obema velesilama trenutno videti kot utopija.

V Združenih državah s sprejemanjem novih in novih sankcij proti Rusiji samo še podžigajo vse večjo rusofobijo, kjer je že pogovor z navadim Rusom lahko označen za sumljivo početje. Moskva pa po slabih izkušnjah po prvem srečanju med Trumpom in Putinom na začetku julija v Hamburgu ne more več verjeti v besedo, ki jo da ameriški predsednik.

Američani izkoriščajo rusofobijo za svoje energetske posle – predvsem glede utekočinjenega plina v Evropi – in Ruse izrivajo iz tega posla, Rusi pa ameriško neodločnost na Bližnjem vzhodu izrabljajo za utrjevanje svojih strateških pozicij. Kot da se je kolesje zgodovine začelo vrteti nazaj. V čas prave hladne vojne. Le s to razliko, da je zdaj na svetovnem igrišču še en velik in pomemben igralec, za katerega je sedanji ameriško-ruski pingpong zelo koristen. Pa še najbolje vedo, kako je treba igrati dober pingpong.