Tiskane izdaje
Življenje v državi se po ledeni ujmi počasi vrača v stare tirnice. Led se je stopil in električna energija se vrača v najbolj oddaljene hiše na podeželju. Kljub temu so posledice v naravi grozljive in z njimi se bo treba spopasti. Čeprav odgovorni v državi še ne znajo oceniti višine nastale škode, bo ta gotovo velika.
Slovenija se je v preteklih desetletjih že spopadala z naravnimi nesrečami in odpravljanjem posledic. Po suši ali poplavah je navadno sprejela intervencijski zakon, v proračunu zagotovila nekaj milijonov evrov denarja, nekaj pa ga je pridobila tudi iz evropskih skladov. A dejstvo je, da nobene naravne škode ni mogoče finančno v celoti nadomestiti.
Tokratna naravna nesreča se od dosedanjih razlikuje po obsegu in vrsti nesreče. Še nikoli ni bilo tako hudo prizadetih toliko površin slovenskega ozemlja in še nikoli doslej ni bilo treba aktivirati toliko ljudi, ki so se zoperstavili žledu in zmrzali. Na resni preizkušnji je bil sistem zaščite in reševanja, še posebno na relaciji lokalne skupnosti–civilna zaščita–gasilci–vojska. Od vlade in vseh drugih deležnikov bi pričakovali, da bodo natančno proučili delovanje sistema in kakšne bi lahko bile izboljšave, da bi ob prihodnjih naravnih nesrečah – te se bodo gotovo zgodile – lahko še bolje delovali. Nujna bo tudi boljša strategija ravnanja ob tako množičnem izpadu električne energije sredi hude zime.
A vsa ta vprašanja bodo manj pomembna, ko bomo dobili realno sliko, kaj se je zgodilo s polovico slovenskih gozdov. Odgovorni bodo morali rešiti dileme, kdo bo saniral škodo, kaj storiti z vsem tem lesom in kako obnoviti edino strateško rezervo države. To bo velika preizkušnja za vlado, politiko in vso družbo.
