Tiskane izdaje
Kjer je volja, je tudi pot. Pogosto se nam vračajo besede omenjenega stavka ob misli na izjemne podvige. Med te pa sodi vrh dosedanje športne poti 24-letnega Slovenca Anžeta Kopitarja, doma s Hrušice blizu hokejskih Jesenic.
Drži, domala ga ni fantiča v dolini železarstva in hitre igre na ledu, ki ne bi vsaj za leto ali dve prijel za palico, toda le najboljšim se je posrečilo dvigniti nad vsakdanjo raven, mnogi so se prebili do mikavnih reprezentančnih nastopov, postavni svetlolasec pa ob prepletu garaškega pristopa in svojih športnih genov celo v sanjski svet NHL. Nekajkrat so ji bili Slovenci blizu, a dejansko je šele novinec pri moštvu Los Angeles Kings začel postavljati mejnike.
Vrstili so se goli, priljubljenost med občinstvom, prepoznavnost med zahtevnimi pokrovitelji – vedno znova pa je ostajal preprost, vztrajen v svojem delu in visokih športnih ambicij. Trma mu je pomagala, kot prvi strelec moštva je soigralce popeljal v končnico, v kateri so se Los Angelesu letos odprla izjemna obzorja. Kralji so bili uspešni v vseh štirih krogih, nazadnje prvič doslej tudi v velikem finalu. Anže Kopitar je skupaj s kapetanom moštva Dustinom Brownom na vrhu lestvice strelcev končnice, je le eden dveh Evropejcev – ob Rusu Slavi Vojnovu –, ki je v tem finalu na koncu okusil slast zmage.
V dolgi zgodbi podvigov slovenskih športnikov bo hokejskemu asu s Stanleyjevim pokalom pripadlo novo in prav posebej podčrtano poglavje. Ob sicer sorodnih o zmagah na ledenih ploskvah. Sploh pa bomo to hokejsko pomlad 2012 težko pozabili. Najprej so se risi v evforičnih Stožicah vrnili med najboljše na svetu, nato je naš prvi zvezdnik osvojil Stanleyjev pokal. A hkrati klub, kjer se je učil prvih hokejskih skrivnosti, v Podmežakli hodi po robu preživetja in nad breznom dolgov doživlja najbolj stresne trenutke svoje dolge zgodovine …
