Odtekajoči vodni milijoni

Da bi iz vodnega sklada zagotavljali poplavno varnost, je prav zaradi plenjenja iluzorno pričakovati.

Objavljeno
08. oktober 2015 21.56
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje
Življenje ob vodi ni dolgočasno. Enkrat so poplave, drugič plazovi, poleg tega pa ima velikokrat prste vmes še Natura 2000 in je treba vse delati bolj pazljivo – z veliko več stroški. Lahko je toliko vode, da postavijo hidroelektrarno in za potrebe produkcije energije zalijejo njivo. Občine, ene bolj, druge manj zavzeto, poskrbijo za popravilo infrastrukture, za varstvo vodnih virov in tudi za nadomestno njivo. Kako bodo to počele od novega leta, ko bodo najverjetneje ostale brez dela koncesnin, ki so jih do zdaj dobivale od koncesionarjev za rabo vode, ne zanima nikogar. Razen seveda občin, ki jih država očitno ne jemlje prav resno.

Dejstvo je, da občine koncesnin, ki so končale v njihovih proračunih, niso namensko porabljale. Nekatere, ki so dobivale koncesnino od več različnih koncesionarjev, sploh niso vedele, koliko dobijo za katero uporabo vode. Vendar, ali je to res krivda občin? Verjetno bi se našla kakšna možnost, da bi določili, kako in predvsem za kakšen namen naj občine ta denar porabijo. Pa tega ni nihče določil. Je pa določeno, da za urejanje voda skrbi vodni sklad. In prav ta bo od zdaj dobil koncesnine v celoti. Čeprav je tudi računsko sodišče ugotovilo, da taisti vodni sklad prav tako denarja ni porabljal namensko. A vodni sklad je državni, občine pa so očitno le neki zanesenjaki.

Vprašanje, zakaj naj bi občine sploh dobile kar koli iz tega, je omalovažujoče. Prvič zato, ker v Sloveniji, vsaj po ustavi, obstaja lokalna samouprava. Drugič zato, ker so vsa ta voda, infrastruktura na njej in ob njej, v nekih občinah. Življenje ob hidroelektrarni je pač drugačno kot nekje ob gozdu. Dejstvo je tudi, da so občine po svojih močeh skrbele za vodotoke, urejanje brežin tudi iz teh koncesnin. Nalogo vodnega sklada so prevzele nase. Vedo namreč, da ljudje, ko jim voda vdira v hišo, niso jezni na vodni sklad ...

Tudi vodni sklad ima svoje omejitve, saj menda vsak novi minister najprej pregleda, ali je tam morda še ostalo kaj denarja. Da bi iz vodnega sklada zagotavljali poplavno varnost, je prav zaradi plenjenja iluzorno pričakovati. In prav tega se bojijo v občinah, kjer jim dopolnitev zakona o varstvu okolja jemlje koncesijski denar. Zanimivo, da vlada niti za trenutek ni pomislila, da ta denar pripada občinam in da bi, kako heretično, morda lahko celo kaj pametnega naredile z njim.

Problem, ki bi lahko nastal, je ustavni. Del občin namreč, ki že dobiva koncesnino za rabo vode na podlagi drugega zakona oziroma uredbe, bo denar ohranil. Ministrstvo za okolje in prostor sicer piše, da bodo znotraj zakonodajnega postopka uredili plačevanje koncesnin tudi za te občine. A dokler to ne bo urejeno, bodo občine ob spodnji Savi v prednosti pred drugimi. Tudi laikom se neenakost zdi vsaj malo ustavno sporna.

Dejstvo je, da država v desetih letih sploh ni odgovorila na cel kup vlog za podelitev koncesij in s tem skozi okna zlila precej milijonov. Verjetno bi imeli vsi, tako občine kot država, dovolj, če bi namesto sprejemanja ustavno spornih zakonov končno podelili koncesije.