Odvisnost

Za Slovenijo je Južni tok pomemben, ker je to največja naložba Rusije v Sloveniji, zato ga podpiramo, upoštevali pa bomo tudi evropska pravila. Kakšen drug slovenski interes, povezan z vizijo razvoja v plinsko vozlišče, ki bi, denimo, s pridom izkoriščalo dostopnost energenta tudi za razvoj novih pogonskih sklopov za avtomobilsko industrijo? Ne, Slovenija celostne vizije razvoja še nima, zato le ponavlja argumente Gazproma, ki jim nasproti postavlja argumente evropske komisije.

Se je Slovenija zdrznila in poglobila v razmišljanje o strategiji, ko je evropska komisija pripravljala energetsko-podnebni sveženj zakonodaje? Ne, posnemala je sistem spodbujanja obnovljivih virov energije, ki velja v Nemčiji. Zrasli so umetni kovinski otoki sredi travnikov, na običajno streho namreč ni mogoče postaviti elektrarne z dovolj veliko močjo za dober posel. Nič nas ni motilo, da večina teh plošč prihaja iz Kitajske. Zdaj je to povišalo račune za elektriko, sončne elektrarne pa so dobile veliko sovražnikov.

Vsi drugi viri energije imajo sovražnike že od prej. Vetrnice ogrožajo ptiče in oddajajo zvok, ki zmanjša količino mleka pri kravah, poleg tega jih proizvajajo v Nemčiji. Plin je eksploziven, premog in nafta umazana, bioplin ogroža prehransko varnost, hidroelektrarne pa biotsko pestrost. Daljnovodi sevajo, sežigalnice odpadkov ubijajo, jedrska energija dolgoročno tudi. Na energetiko pa se spoznajo vsi.

Slovenija zato potrebuje jasen koncept razvoja, ki bo omogočal projekte nacionalnega pomena. Če je treba, tudi spodbude, da proizvajalec najboljših letal oblikuje še najboljše vetrnice. In da bi se lahko z evropsko komisijo in Rusijo argumentirano pogovarjali.