Tiskane izdaje
Globalno gibanje Occupy je na prvo obletnico svojega obstoja vendarle doseglo tudi Rusijo. Nasprotniki novega-starega ruskega predsednika Vladimirja Putina so zasedli park okoli spomenika znanemu kazahstanskemu pesniku Abaju Kunanbajevu, po katerem so svoje gibanje poimenovali Occupy Abai. Geslo oziroma tako imenovani hashtag »#OccupyAbaj« je na Twitterju postalo najbolj priljubljeno sporočilo.
Protestniki so v parku vztrajali vse od dneva zmage nad fašizmom 9. maja. Poslušali so lekcije z naslovom Ure civilne nepokorščine od Sokrata do Martina Luthra Kinga, se zabavali z ipadi, poslušali Beatle, igrali badminton, šah in odbojko. Po zaslugi solidarnosti Moskovčanov so jim v »svobodni coni« brezplačno delili jedačo in pijačo in po mnenju Noama Chomskega je največji dosežek gibanja Occupy prav »obnovitev razredne solidarnosti, kakršni nismo bili priča že od časov velike depresije«.
Po pritožbi okoliških prebivalcev je moskovsko sodišče sprejelo odločitev o zaprtju »nezakonitega tabora«, zaradi katerega da je na zelenicah nastalo za kar 650.000 dolarjev škode. Ker protestniki niso hoteli oditi, so jih sinoči razgnali s silo. Doživeli so podobno usodo kakor gibanje Occupy Wall Street, ko je newyorška policija po odločitvi sodišča nasilno razgnala tabor v parku Zuccotti.
Gibanje Occupy se zavzema za takojšnje in drastične spremembe v družbi, njihov gnev pa je usmerjen proti finančnim institucijam, korporacijam in politiki. Njihov modus operandi je nasprotovanje trenutni ureditvi, ne ponujajo pa oprijemljivih alternativ. Rusko gibanje Occupy nasprotuje ponovni Putinovi vladavini, ne ukvarja pa se z odgovori na vprašanja o prihodnji politični in gospodarski ureditvi.
Rusija postaja vse bolj polarizirana, zahteve po spremembah pa ostajajo zreducirane na dvovrstična gesla v slogu »Putin tat«. Ni voditeljev, ki bi postavljali relevantna vprašanja in na njihovi podlagi ponudili novo ideologijo. V ospredju so stare ideje, in če so med množičnimi protesti decembra lani na ulicah prevladovali liberalci, je zdaj v množici čedalje več pripadnikov skrajne desnice in skrajne levice.
V skupni bitki proti Putinu so se pripadniki ideološko zelo različnih skupin povezali predvsem po zaslugi skopih gesel družbenih medijev, kot sta Twitter in Facebook. Po mnenju profesorja Claya Shirkyja z Newyorške univerze je to nov fenomen 21. stoletja, ki je odločilno pripomogel k uspešnost revolucij v Tuniziji in Egiptu. Ne glede na to, koliko iphonov so imeli na voljo na trgu Tahrir, egiptovske revolucije ne bi moglo biti brez revolucionarne ideologije.
Med ruskimi opozicijskimi organizacijami ni ekvivalenta »Muslimanskim bratom« - in v tem smislu se »okupatorji Moskve« v ničemer ne razlikujejo od tistih v New Yorku in Londonu. Rusko protestno gibanje bo postalo revolucionarno šele, če bodo tako hotele ruske oblasti. Iz zgodovine poznamo številne primere zatiranja, ki so pripeljale do revolucionarnih prevratov.
