Olajšave na ledu

Glavna davčna sezona 2017 se izteka s štrimi novelami, ki so bile včeraj pred poslanci državnega zbora: davčne blagajne, obdavčitev podjetij, dohodnina in davčni postopek. »Vlada meni, da predlog zakona predstavlja korak v pravo smer,« je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman pred državnim zborom povedala o popravkih pri dohodnini.

Odkar imamo Slovenci v davčnem sistemu dohodnino, je ta osebna dajatev za polovico prebivalstva osrednje davčno vprašanje. Informativne izračune zdaj dobiva celo tri četrtine državljanov. Marsikateri zavezanec med letom plača veliko več DDV, a ta se porazgubi po izdelkih in storitvah, letni obračun dohodnine pa na enem mestu izkaže njegov prispevek javnim financam. Pri dohodnini vsakič, ko se pojavi v parlamentu, z radovednostjo preverimo, kolikokrat so poslanci že vnašali novele v temeljni predpis. Tokrat so osemnajstič spreminjali zakon iz leta 2006, ki je bil po letu 1990 četrti sistemski zakon na tem področju.

Glede na številne popravke bi neobremenjeni opazovalec najbrž sklepal, da je slovenski dohodninski sistem nestabilen in za zavezance dokaj nepredvidljiv. Takšni pomisleki se umaknejo v ozadje, kadar vlada pred poslance prinaša novele, ki izboljšajo davčni položaj zavezancev, čeprav le malo. Tako je tudi pri najnovejših posegih v zakon: do 1000 evrov nižja davčna osnova za napotene delavce, višja olajšava za študente, izboljšava pri dodatni splošni olajšavi, sistem normiranih odhodkov z 20-odstotno obdavčitvijo po cedularnem načelu ostaja nazadnje skoraj nedotaknjen ...

Kaj nam torej ni všeč? Tisto, česar vlada niti tokrat ni vrnila v dohodninski zakon. Državni zbor je 14. novembra 2013 glasoval za novelo zakona, s katero je zaradi varčevanja zamrznil usklajevanje dohodninskih olajšav z rastjo življenjskih izdatkov. Vlada ga lahko znova uvede, tako si je pač dala zapisati v zakon, če količnik rasti preseže 1,03 – torej šele, ko letna inflacija preseže tri odstotke. To se je nazadnje zgodilo leta 2008, ko so statistiki v primerjavi z letom prej namerili šestodstotno inflacijo.

Ministrstvo za finance je usklajevanje olajšav z življenjskimi izdatki nazadnje opravilo pred iztekom leta 2012, ko so izračunali olajšave za leto 2013. Od takrat se niso spremenile. To vprašanje za zavezance sploh ni zanemarljivo. Čeprav inflacija v tem času ni bila visoka, bi olajšave vendarle počasi lezle navzgor in dohitevale ali prehitevale plače. Brez usklajevanja z življenjskimi izdatki se davčna osnova že pri majhni rasti plač vsako leto nekoliko zviša. Vlada z najnovejšo novelo zakona o dohodnini prav tako ni pokazala nobene srčnosti za mlade ljudi, ki dobivajo pokojnino po starših: od 1. januarja lani morajo za pokojnino doplačati dohodnino, če starši, ki je še imajo, zanjo uveljavijo olajšavo za vzdrževanega družinskega člana.

Že prav, da je vlada naredila korak v pravo smer, prav pa bi bilo, da bi malo gledala tudi pod noge, ali ni morda česa pohodila. Čas je, da najširšemu krogu zavezancev za dohodnino vrne, kar jim je vzela leta 2014, ker se je strogo javnofinančno varčevanje menda izteklo.