Tiskane izdaje
V Sloveniji je vse manj ljudi, ki prejemajo izjemne starostne pokojnine. Izjemna pokojnina je sestavljena iz zneska, ki upokojencu pripada na podlagi vplačanih prispevkov, ter zneska, ki mu ga za pomemben prispevek družbi odobri vlada, in se izplačuje iz proračuna. Število prejemnikov izjemnih pokojnin se zmanjšuje iz dveh razlogov: zaradi smrti in zato, ker je vlada po letu 2008 ustavila njihovo dodeljevanje.
Do višje pokojnine od tiste, ki jim pripada po splošnih predpisih, so bili po zakonu iz leta 1974 upravičeni posamezniki z izjemnimi zaslugami na kulturnem, znanstvenem, političnem področju in med NOB. Tako je še leta 1999 izjemne pokojnine prejemalo 685 ljudi, od tega 248 borcev. Število upravičencev se je zmanjševalo predvsem zaradi smrti zadnjih in zaslužnih v politiki. Ta natanko štiri desetletja star zakon velja še danes, vmes so ga spremenili enkrat samkrat, leta 1990. Politikom izjemnih pokojnin niso več dodeljevali, temveč predvsem kulturnikom, redkim športnikom in enemu znanstveniku. Med sedanjimi 277 prejemniki izjemnih pokojnin je 151 kulturnikov, a bi bila številka višja, če dodeljevanje v zadnjih petih letih ne bi bilo zamrznjeno. Med novejšimi prejemniki bi bili gotovo dobitniki velike in male Prešernove nagrade, ki že izpolnjujejo splošne pogoje za upokojitev.
Tako so se ti znašli v neenakopravnem položaju v primerjavi z nagrajenci v preteklih letih, ne da bi se spremenila merila dodeljevanja in zakon. Vlada torej ne spoštuje sedanjega zakona, češ da je neprimeren, do priprave novega pa ji tudi ni, kakor tudi ni bilo prejšnjim vladam, ki so prav tako ugotavljale zakonsko neustreznost, a dlje od začasne zamrznitve že med letoma 2004 in 2007 niso prišle. Vlada se preprosto spreneveda in tako privarčuje nekaj drobiža. Ker torej državni proračun poravnava le razliko med izplačanimi izjemnimi pokojninami in pokojninami, ki ljudem pripadajo po splošnih predpisih, je iz njega le dober milijon evrov na leto izplačan sedanjim prejemnikom, upravičenci, ki so jim plačila zamrznili, pa bi proračun osiromašili za več tisoč evrov. Vse skupaj znese le malo več kot odpravnina Kramarju.
Najsi je zakon o dodeljevanju izjemnih pokojnin še tako čuden, si resna država ne bi smela dovoliti njegovega ignoriranja in podcenjevanja ljudi po tem, ko je z najvišjimi priznanji potrdila njihov izjemni prispevek družbi. Ker varčuje pri ustvarjalnem in znanstvenem cvetoberu, ji najbrž sploh ni jasno, po kakšnih merilih bi ga bilo smiselno nagraditi. Pri nas so namreč različne finančne nagrade za umetnike mešanica priznanja za vrhunsko delo ter socialnega korektiva. In od tod zelo verjetno izvira tudi to, da je med prejemniki izjemnih pokojnin en sam znanstvenik, čeprav ne bi mogli reči, da je na splošno prispevek umetnikov družbi večji od prispevka znanstvenikov.
Da država pomaga reševati socialno stisko umetnikov, ni nič narobe, a socialni prispevek bi moral biti eno, nagrada za odlično delo pa drugo, če nam je res do spodbujanja odličnosti. Bolj kot izjemne pokojnine bi bile zato smiselne dosmrtne rente v enaki višini za primerljive nagrade ne glede na premoženje prejemnika, ki se po njegovi smrti ne bi prenašale na partnerje in otroke kot se izjemne pokojnine.
