Osmerica predvidljivih

Glede nabora kandidatov lahko strnemo: nimamo presežkov.

Objavljeno
27. september 2017 21.58
Mateja Babič Stermecki
Mateja Babič Stermecki

Volišča po vsej državi so se komaj dobro ohladila od pregretega ozračja zaradi nedavnega referendumskega odločanja o ključnem infrastrukturnem projektu prihodnosti. In čez dobre tri tedne bomo odločali o še enem zelo pomembnem vprašanju: kdo naj bo v naslednji petletki obraz države, poosebljen v funkciji predsednika republike.

Kakšnega državnika hočemo in kakšnega potrebujemo predvsem v kontekstu vpetosti v mednarodne tokove? Kajti nikakor ne bi smeli biti zadovoljni zgolj s tem, koliko cirkusa ali nesprejemljivega molka o pomembnih vprašanjih je kdo sposoben demonstrirati na domačem dvorišču. Dejstvo je, da ima v naši ureditvi predsednik države malo pristojnosti, ima pa nedvomno pomembno simbolno vlogo. Predsednik mora zato biti tudi moralna in politična avtoriteta. Za to si mora prizadevati s svojim ravnanjem in odzivanjem na pomembna družbena vprašanja. Ker vloga predsednika preprosto ni le protokolarno pozerstvo, ni tam samo za prijazne čase, ampak državljani pričakujejo, da se bo jasno opredeljeval tudi, ko so na dnevnem redu »neprijazne« teme.

Po sinočnjem formalnem poteku roka za vložitev kandidatur je jasno, med kom bomo lahko izbirali: za najvišjo politično funkcijo v državi se poteguje osmerica kandidatov oziroma kandidatk. Glede nabora v grobem lahko strnemo: o enem vemo vse in za marsikateri okus še preveč, o šesterici vemo ravno toliko, da brez tveganja za razočaranje lahko naravnamo svoja lastna pričakovanja do njih in njihove »predsedniške« drže, o eni ne vemo nič in volivcev najbrž več kot nič tudi ne bo zanimalo. Nimamo presežkov. Dopuščamo možnost, da se bo za takšnega izkazal kateri od njih med volilno kampanjo. V okviru danega se po finalnem obračunu lahko samo nadejamo, da dobimo vsaj primernega, če že nimamo izjemnega.