Osvajalci

Priljubljena tarča osvajalskega pohoda bankirjev so potrošniki. Tisti, ki so zaradi bolj optimističnih gospodarskih napovedi sprostili togost, s katero so se bili spopadali s krizo in šibko kupno močjo. Banke so prepoznale priložnost, ki jo nudijo v preteklih letih na silo zadrževane potrebe ljudi po ustvarjanju novega, lastnega doma.

Potrošniški krediti niso taka zlata jama, skozi čas nekoliko upadajo. Pri tem se bodo morali bankirji bolj potruditi, saj so si ovire postavili tudi sami: v preteklosti so njihovi restriktivni kreditni standardi odpodili stranke in jih na milost in nemilost prepustili sivemu finančnemu trgu. Večja prilagodljivost in boljše gospodarsko razpoloženje bi utegnilo tudi ta trend obrniti. To sta dve dobri novici, ki na gospodarstvo delujeta kot zdravilni balzam. Mnogi namreč v spodbujanju zasebne potrošnje vidijo pomemben impulz za trdnejšo in trajnejšo gospodarsko rast. Seveda pa ljubezen do zasebnih komitentov ne bo dovolj. Banke bodo morale bolj prisluhniti tudi potrebam podjetij. Zagotovil za gospodarsko rast torej ni, hkrati pa ne gre prezreti nekaterih pasti.

Ena so obrestne mere. Slovenci smo znani po tem, da nihamo iz ene skrajnosti v drugo, zato bi nov naval na kredite, vezane na euribor, z rastjo obrestnih mer dolžnike pahnil v plačilno nesposobnost. V težavah ne bo le dolžnik, ampak tudi upnik.

Še bolj zlovešče tveganje pa je povezano s stanovanjskimi krediti. Medtem ko so kupci stanovanj in hiš močno zaželene stranke, bankirji zapirajo vrata investitorjem. Novogradenj skoraj ni prav zaradi težav s financiranjem. Če se bo tako nadaljevalo, bo zaloga novih stanovanj pošla, ob živahnem finančno podprtem povpraševanju se bodo cene spet nenormalno zvišale. Virus se bo razširil tudi na rabljena stanovanja in lahko se ponovi znana epizoda. Ali imajo bančni nadzorniki vse to pod kontrolo?