Outsiderji

Kako si predstavljamo idilično življenje, če ga poskušamo uokviriti znotraj družine, ki jo, recimo, po nekem stereotipu sestavljajo mati, oče in dva otroka? Mogoče bi nam najboljši odgovor dali kar malčki, če bi jih zaposlili z nalogo, naj nam to sliko preprosto narišejo. Verjetno ni treba ugotavljati, kakšna slika bi to bila ...

Živimo v demokratični, razviti družbi, o kateri pa zelo težko trdimo, da vsaj v določenih segmenith ni zelo konservativna. Načela enakopravnosti in spoštovanja šibkih ter manjšin so v slovenski družbi vseskozi na zanje slabi preizkušnji, če izpostavimo le dva najočitnejša primera: pravice istospolnih in izbrisanih.

Tudi glede enake zastopanosti žensk in moških je podobno. Ženske v Evropski uniji zdaj predstavljajo 60 odstotkov vseh, ki diplomirajo na univerzah in tudi v Sloveniji so povprečno više izobražene kot moški. Prav tako jih je vse več zaposlenih.

A to vendarle ni dovolj za izkoreninjenje omenjene neenakosti. Ženske so v primerjavi z moškimi tako še vedno v neenakem položaju, slabšem. V podjetjih, denimo, na vodilnih mestih še vedno ne prevladujejo tisti, ki so bolje izobraženi, ampak tisti, ki so - moški. Vse več žensk resda vstopa na trda, po tradicionalni obravnavi moška področja, v politiko in gospodarstvo, a jih ta ne prepustijo popolnoma vase. Ženske so tu kljub vsem mogočim zavezam in pobudam še vedno »outsiderji«. Poslovna ali pa, še bolje, organizacijska kultura je pač še vedno bolj maskulativna kot egalitarna. Pa ni tako le v Sloveniji, tudi v tujini.

A ne gre le za enakost, ki se uveljavlja v javni oziroma poklicni sferi. Prav tako ali celo še bolj je problematično zasebno okolje. To namreč ustvarja določene predispozicije za uresničevanje poklicnega življenja. In tu se predvsem v Sloveniji pojavi največja težava - usklajevanje. Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc nam je že pred časom dejala, da »slovenski moški kljub temu, da so dandanes bolj vpleteni v družino kot prejšnje generacije, še vedno pri družinskih obveznostih ne sodelujejo toliko kot evropski, in če že, se največkrat ukvarjajo z otroki, manjkrat pa primejo za sesalnik ali kuhalnico«. So torej »outsiderji«. Tako kot ženske v politiki in gospodarstvu.

V tujini so napredek na tem področju zaznali zgolj v tistih državah, ki so stanje začele spreminjati pod prisilo, z zakonsko predpisanimi kvotami za ženske. Zanko si namreč poleg vsega pod pretvezo svobodne odločitve ženske zatiskajo tudi same; zaradi v družbi uveljavljenih norm, kulturnih vzorcev in tradicije. Zato je tudi Slovenija Sloveniji hotela po tej poti narediti korak proti večji enakopravnosti in z zakonom »napotiti« moške na starševski dopust (tako imenovano porodniško), a je zaradi pripomb in kritik javnosti omenjeno določilo izpadlo iz zakonskega predloga. A kot je pokazala, denimo, norveška izkušnja, in podobne so tudi druge iz severne Evrope, se enakosti v zastopanosti spolov ne da vedno doseči prostovoljno. Včasih je pač treba do svobode z nekoliko (pri)sile.