Pandorina skrinjica

Napoved stavke je razumeti predvsem kot močno pogajalsko sredstvo.

Objavljeno
30. november 2017 18.13
Mario Belovič
Mario Belovič
Odločitev vodstva sindikata vzgoje in izobraževanja Sviz za splošno stavko, od vrtcev do univerz, kot so se izrazili, je šele začetek stavkovnega procesa. Glede na signale, ki prihajajo iz sindikata, ni nujno, da stavka tudi bo. Zato je napoved v tem trenutku treba razumeti predvsem taktično; kot močno pogajalsko sredstvo, s katerim bo največji sindikat v javnem sektorju, v politično občutljivem predvolilnem obdobju, poskušal od vlade iztržiti čim več.

Vladajoča koalicija se je v položaj, ko jo bo mogoče z bližajočim se datumom parlamentarnih volitev vse bolj premosorazmerno javnofinančno izsiljevati, postavila sama. S parcialnima dogovoroma z dvema vplivnima poklicnima cehoma - s policisti, še bolj pa z zdravniki - je odprla in razbila Pandorino skrinjico enotnega plačnega sistema. Zgolj vprašanje časa je bilo, kdaj ji bo ob rekordni gospodarski rasti, s katero se rada javno pohvali, svoj račun izdala naslednja vplivna interesna skupina. Javnofinančne varčevalne spone, ki so več let oklepale državo, so, kot kaže, dokončno odpadle, zato lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo še kakšno resno merjenje moči, tudi med strankami koalicije.

Kar ob tem bolj ali manj legitimnem prerivanju najbolj bode v oči, je kolateralna škoda, ki nastaja v obeh družbeno izjemno pomembnih podsistemih - zdravstvu in izobraževanju. Vladajoča koalicija je namreč pri urejanju vseh dolgoletnih strukturnih problemov - od razkoraka med izobraževalnim sistemom in trgom dela do čakalnih vrst v zdravstvu - povsem odpovedala ali se jih niti ni resno lotila. Zato smo kot državljani obsojeni, da bomo med iskanjem nove službe ali čakanjem na zdravstveno oskrbo še naprej spremljali ta interesni predvolilni ples.