Papež 'ma nas rad?

Odnosi s Svetim sedežem, z vatikansko cerkveno državo, so za Slovenijo posebno pomembni. Zaradi davne zgodovine, ki je najprej prinesla pokristjanjenje, potem tudi reformacijo in prav pri nas posebno neusmiljeno kontrareformacijo. Pa zaradi polpretekle zgodovine, ki je dolgoročno razdelila Slovence kot morda noben drug narod, čeprav so doživeli podobno usodo in delitve. Zaradi zgodovine zadnjih let, ko je Cerkev v marsičem določala ritem in dajala intonacijo dogajanju. Potem se je zapletla, kamor se ni hotela, in doživela udarce, obglavljenje, ki ga je marsikateri Slovenec čutil kot kaznovanje celotnega naroda.

Navsezadnje je bil v časih najhujših zaostritev, ko je vladal poseben kaos tudi za vatikanskim obzidjem, končal se je s papeževim odstopom, res simbolično kaznovan ves narod, ne samo dve nadškofiji, ki sta v kratkem času izgubili štiri pastirje. Ko v papeških palačah neusmiljeno in brez posebne razlage zaloputnejo vrata premieru neke države, kakor so jih Borutu Pahorju, je to zaušnica, ki jo je mogoče odpustiti, ne pa tudi pozabiti.

Še posebno pa so odnosi z rimsko cerkveno centralo pomembni zaradi prihodnosti, na katero po vsem svetu priljubljeni papež Frančišek prav gotovo lahko vpliva. Tako modrega, širokega, neposrednega človeka na Petrovem prestolu vsaj v času, ki ga lahko objame naš spomin, ni bilo. Kdo ve, morda mu bo uspelo prišepniti »svojim« in tudi »nesvojim« v naši podalpski deželici, da neusmiljeno in brezglavo mlatenje med seboj, vsaka vojska pa ima pri tem vzroke brez priziva, škodi vsem. Hromi vse, »naše« in »nenaše«, o najmanjši stvari se ni več mogoče dogovoriti, še o najbolj obrobnih nepomembnostih ne. Katoliška cerkev ima v takih razmerah tehtno vlogo. Nekateri se izgovarjajo nanjo, kakor da so njeni zgodovinski branitelji in da vse neumnosti počno v njenem imenu. Drugi ji pripisujejo vse zlo, ko počno neumnosti z nasprotnega brega.

Zdi se, da se je Frančišek reševanja našega gordijskega vozla lotil preudarno. Postavil je nova nadškofa, oba veljata za modra in umirjena. Tudi slovenskega šefa vlade sprejema le dve leti po prejšnjem slovenskem obisku v središču krščanstva. Ni prisluhnil prišepetovalcem, ki bi radi ponavljali kot pelin grenko Pahorjevo izkušnjo.