Pepelnična sreda v banki

Skupščine Nove Ljubljanske banke so bile že v preteklosti večkrat v znamenju ostrih kadrovskih rezov, menjav in očitkov o vpletanju politike in tudi tokrat je vse minilo v znamenju te žlahtne tradicije, ki pritiče najdragocenejši nacionalni srebrnini. Tudi prejšnji nadzorniki so neredko odhajali in se menjali, kot je zavel politični veter. Danes je umanjkal le dramatični vrhunec, rez prvega moža banke, ki pa je s petkovim odstopom prehitel današnjo razrešitev.

Smo pa na pepelnično sredo dobili nov nadzorni svet, ki je dvignil kar nekaj obrvi. Od šesterice »starih« nadzornikov sta bila dva razrešena brez pravega pojasnila. Četverici »preživelih« se je pridružila peterica, v kateri izstopajo preverjeni, zelo izkušeni nekdanji kadri NLB, ki se gotovo iz prve roke spoznajo na ustroj banke, njene kadre in posojila. Vse kaže, da politični gospodarji SDH iz Cerarjeve koalicije nočejo presenečenj pri privatizaciji banke, ki se mora po zavezah Bruslju zgoditi do konca leta 2017. In želeli bi si, da so izbrani nadzorniki res tako dobri, da bodo politično preživeli tudi prihodnjo koalicijo, kakršnakoli že bo.

Kajti NLB bi zdaj prišlo krvavo prav nekaj političnega miru, da bi se lahko ukvarjala z novimi bančnimi posli in še naprej klestila slabe balkanske in druge terjatve. Najbolj od vsega pa bi potrebovala temeljit strateški premislek lastnice, države, kako naprej. Da bi vedeli, kako sploh hoče in zmore oblast osmisliti to nekoč veliko banko. NLB se krči, a je prevelika za Slovenijo in hkrati vse večji evropski bančni drobiž. Za to je kriva prav država, ki bi se morala zdaj iz banke umakniti čim bolj dostojno in učinkovito. Sicer bodo pompozno napovedana privatizacija ter iskanje nove uprave in kadrov – apetiti niso majhni – še en veliki slovenski bančni strel v prazno.