Petelinji meter

Na eni strani želja po dokazovanju, na drugi realnost, povezana tudi z okostnjaki 
iz nasledstva HDZ.

Objavljeno
09. december 2012 19.15
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zadnje dni novembra pred dvema letoma so se v Kastavu, mestecu blizu Reke, sestali predstavniki takrat še opozicijskih strank – socialdemokratske SDP, ljudske HNS, istrske IDS in upokojenske HSU. Koalicija Kukuriku – ime so si nadeli, ker je ustrezalo njihovi viziji, s konkretnimi načrti in rešitvami prebuditi državo kot petelin zaspane kokoši – je čez leto dni zmagala na volitvah. Te dni minevata dve leti od podpisa sporazuma in leto dni od prisege vlade Kukuriku.

Stranke, koalicijske partnerice, so zadovoljne vsaka po svoje; SDP kot nosilka meni, da je bilo narejenega veliko, ljudska HNS ima težave sama s seboj, predvsem zaradi predsednika Radimirja Čačića, ki bo zaradi prometne nesreče, povzročene na Madžarskem, moral v zapor, upokojencev ni veliko slišati, Istrani pa so srečni na svoj žalosten način, saj so prepričani, da so za turizem, za katerega resorno skrbijo, naredili ogromno, slaba volja pa jih pesti zaradi obnašanja nadstranke SDP do njih. Konsenz glede osrednjih političnih in nacionalnih vprašanj pa vse štiri stranke še vedno iščejo.

Hrvaška je med lastnim tnalom in nakovalom: na eni strani nenehna želja po dokazovanju z rezultati in željami, da bi bila dobra, boljša in najboljša. Na drugi realnost, povezana tudi z okostnjaki iz nasledstva HDZ. V zadnjem letu, odkar »petelin s kikirikanjem« in vizijo prebuja državo, se je elektrika podražila za petino, plin za 22 odstotkov, 345 tisoč ljudi je brez dela, poldrugi milijon državljanov živi na pragu revščine, ob predvidenem vstopu v EU prihodnje leto pa bo po zdajšnjih napovedih Hrvaška peta najrevnejša država evropske družine.

Državljani vsak dan čakajo, kdaj bodo zagledali luč na koncu predora, in upajo, da to vnovič ne bo spet – le vlak. Za zdaj ne kaže na nič dobrega, razen obljub, da bo koalicija Kukuriku naredila vse, kar je v njeni moči, da bo čim več državljanov (pre)živelo od svojega dela, da bodo imeli socialno varnost.

Težav ne manjka niti na mejah (državnega) dvorišča. Meja s Slovenijo še zdaleč ni dorečena, na rezultat arbitraže bo treba še nekaj časa čakati, težav z določitvijo meje s sosednjo Bosno in Hercegovino prav tako ne manjka, s Srbijo tudi ne, nedorečena je meja s Črno goro. Italijanski sosed dela težave na morju, kjer v mreže zajame veliko preveč rib, težave z Madžarsko pa povzroča lastništvo nad naftno družbo Ina, zaradi katere med drugim sedi v zaporu nekdanji premier Ivo Sanader. Težava, povezana z varčevalci Ljubljanske banke in Nove Ljubljanske banke, pa tudi ni zanemarljiva ...

»Mi smo zadovoljni v tej fazi. Državo urejamo, zmanjšujemo zadolževanje, vračamo zaupanje vlagateljev,« se pohvali podpredsednica vlade Vesna Pusić.

Pred nekaj dnevi je prvi rojstni dan vlade Kukuriku pokvarila opozorilna stavka kakih 70 tisoč šolnikov, znanstvenih delavcev in medicinskih sester. »Petelin« še vedno štiriglasno kikirika s tistega svojega petelinjega metra nad zemljo in napoveduje, da ima volje in znanja za nadaljnja tri leta. Se pa dozdeva, da na ozemlju, ki ga nadzira, ne opazi kotla z vročo vodo in začimbami.