Tiskane izdaje
Organizatorji svetovnega prvenstva v Braziliji dobro skrbijo za obiskovalce, povečini se trudijo, da bi nam ustregli, priskočili na pomoč in povedali kaj lepega o svoji državi. Bolj iznajdljivi se lahko brez težav dokopljejo do številnih zanimivih informacij, ki jih vlada, FIFA in turistična zveza na različne načine delijo med svoje goste.
Med listanjem po neki strokovni publikaciji sem zasledil poslovno priložnost za Slovenijo. Šlo je za članek o šestih prehranskih izdelkih, ki jih v Braziliji vse bolj primanjkuje in predstavljajo ogromen potencial za morebitne uvoznike. To so vino, pivo, suho sadje in oreščki, olivno olje, zamrznjene ribe in vložene breskve.
Če upoštevamo naravno okolje v Sloveniji, transport in industrijo, potem bi lahko dobili morebitno priložnost slovenski proizvajalci piva, vina in breskev. Četudi Brazilci z lastno proizvodnjo pokrijejo 78 odstotkov trga vina, 80 % kakovostnega in vrhunskega vina uvozijo. Podobno je s tukajšnjim trgom piva, ki je med najhitreje rastočimi na svetu, prodaja pa raste z dvomestno številko. Brazilci letno spijejo 140 milijonov hektolitrov piva, kar predstavlja 70-kratnik letne proizvodnje v Skupini Laško, ki se krčevito bori za tržne deleže. O trgu vloženih breskev največ pove podatek, da jih nekatere trgovske verige v Braziliji prodajajo le še ob »lihih dnevih«, če stavek prevedemo v jezik nekdanje SFRJ. Hkrati pa jih številni na severnem Primorskem raje mečejo stran, kot da bi jih proizvajalcu sokov prodali za drobiž.
Podobnih »priložnosti« je še več, ključno težavo običajno predstavljajo neprepoznavnost Slovenije, njenih izdelkov in tudi športnikov. Prodor na oddaljene trge je za večino slovenskih podjetij le utopija. Če bi uvodno tekmo mundiala proti Braziliji igrala Slovenija, in ne Hrvaška, ki je pred tem izločila slovensko znanko Islandijo, bi za našo državo vedeli tudi na Aconcagui. Za to je bilo veliko možnosti, ki bi jih denimo lahko primerjali z možnostmi Portugalske za osmino finala pred 3. kolom v skupini G. Tekma z Gano je razkrila, da je bil možen čudež, in hkrati dokazala, da je tudi CR7 človek in torej greši.
Tudi Slovenija je imela možnosti in finančna sredstva za uspeh športa in gospodarstva. Toda v zrak je izpuhtelo približno 10 milijard evrov, s katerimi smo osvojili le trge Cipra, Nizozemskih Antilov in Kajmanskih otokov. To predstavlja skoraj 50-kratnik letnega vložka države v raziskave in razvoj, ali 2000-kratnik letnega vložka vlade v promocijo Slovenije ... Ali po nogometno: lastnika Interblocka in Olimpije sta vrgla stran vsak po 10 milijonov evrov. Če bi jih vložila, denimo, v vadbena igrišča in upe, ne pa v sporne kadre, bi morda pridobila tudi 1. SNL, posledično bi imela večje možnosti za preboj na mundial reprezentanca in gospodarstvo.
