Plačaj in ne sprašuj

Iz davkoplačevalskih žepov se je prejšnji mesec zlilo skoraj 2,5 milijarde evrov za dokapitalizacijo NLB in NKBM. Iz obeh bank so lahko prenesli za dobro milijardo slabega premoženja na t. i. slabo banko. A seznam tega premoženja – podjetij, lastniških deležev, nepremičnin itd. – ostaja tajen, kljub priseganju vseh na načelo preglednosti. Tudi v DUTB, kjer pravijo, da z objavo seznama nimajo težav, se ovijajo v molk, ko gre komentiranje posameznih primerov.

Uradno je vzrok za tajnost pravne narave: tovrstni podatki so menda zaupni po zakonu, ki ureja bančništvo. A bolje obveščeni vedo povedati, da objavo podatkov zavirata tudi obe banki (NLB in NKBM) in nekateri njuni »slabi« komitenti, boječ se za svoj ugled.

Gledano skozi politično optiko zdaj davkoplačevalci nimamo pravice biti seznanjeni, kaj pravzaprav financiramo na račun odrekanj, ki bodo trajala še celo generacijo, ker koalicija ne spremeni tistega člena bančnega zakona, ki bi to omogočil. Res nekateri veljaki vladajočih strank zdaj napovedujejo javno razkritje vsebine kreditnih map, kar je všečno, a vsi vemo, da pride za povprečno politično pamet taka načelnost v poštev le do tiste črte, ki loči odkrivanje finančnih grdobij naših in nenaših.

Skrivalnice glede seznama terjatev tako kažejo razklanost in neoperativnost koalicije oziroma vlade, ki je hkrati  stoodstotna lastnica NLB, NKBM in DUTB, zraven pa premore še politično večino v parlamentu. Če se že zdaj tako zatika pri objavi slabega premoženja – ob tem, da bodo ti podatki slej ko prej postali javni –, je to predvsem napoved, kako se bodo kresali interesi šele tedaj, ko bo šlo zares: za razlastitev slabih lastnikov, težavna prestrukturiranja in morebitna odpuščanja in za novo privatizacijo podjetij.