Tiskane izdaje
Kako katastrofalno je izgubila Angela Merkel, dokazuje že bežen pogled na zmagovalce nedeljskih deželnih volitev v Mecklenburg-Predpomorjanskem. Zmagoslavni socialdemokratski deželni premier Erwin Sellering se je moral še pred kratkim bati krščanskodemokratskega izzivalca Lorenza Caffierja, leto dni po odprtju nemških meja za stotisoče beguncev pa je tega zdaj premagal še voditelj lokalne Alternative za Nemčijo Leif-Erik Holm. Nekdanjega radijskega voditelja so doslej poznali le redki zunaj njegove dežele in še tam se je lahko do volitev pohvalil z le nekaj sto člani svoje stranke.
Kot ptič feniks so vstali argumenti, ki kanclerki napovedujejo največjo krizo njenega dolgega političnega življenja. Mecklenburg-Predpomorjansko ima le 2,1 odstotka tujcev, in še med temi je velikanska večina (vzhodno)evropskega izvora, Holm pa je kljub temu navduševal z nasprotovanjem »korakanju h kalifatu«. Deželi gre počasi tudi gospodarsko bolje in nekateri iz množičnega vala izseljevanja po združitvi Nemčij so se začeli vračati. Kljub temu rezultat ni iracionalen protest prebivalcev še ene od nekdanjih komunističnih dežel, potem ko so ti že kazali naklonjenost do naslednikov komunistične partije in neonacistov. Že od silvestrskih spolnih napadov na stotine Nemk tudi mnogi iz zahodnih dežel ne zaupajo več kanclerkinemu »Zmogli bomo!«, po poletnih krvavih divjanjih sirskega in afganistanskega begunca se bojijo še islamskega terorizma.
Angela Merkel že prevzema odgovornost za volilni poraz, a tudi nakazuje, da svoje politike ne bo spreminjala. Že po prejšnjih porazih je opozarjala, da so se nekateri poraženi krščanskodemokratski prvaki distancirali od njene politike ter da so marsikje zmagovali tisti socialdemokrati, ki so jo sprejeli za svojo. A morda so levosredinski volivci radi sledili njeni begunski politiki, na volitvah pa kljub temu ne bodo volili njene stranke, medtem ko ji klasično desnico prevzema AfD.
Če ne bo v kratkem času pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami prepričala o svojih dolgoročnih vizijah, bo še ena iz dolge vrste nemških voditeljev, ki so z volilnimi porazi plačali svojo načelnost pri pomembnem družbenem vprašanju. Socialdemokrat Gerhard Schröder je poskrbel za več kot desetletje gospodarske rasti, a proti volji svojih levičarjev; krščanski demokrat Helmut Kohl je Franciji in evropskemu miru na ljubo soglašal s skupno evropsko valuto, pa čeprav so bili proti njej konservativni ekonomisti. Mnogi zdaj verjamejo, da bo kanclerka spodkopala desnosredinsko, zahodno, krščansko, ateistično in spolno enakopravno, pa čeprav se sklicuje na človekoljubje in zgodovinske prelomnice.
Politiki AfD že vidijo začetek konca ere Angele Merkel, če bo res tako, pa ta ne bo omejen na nemške notranjepolitične dileme. Za katastrofalne volilne rezultate je izvedela po srečanju z Vladimirjem Putinom, ki podpira evropske nacionaliste. Za prorusko velja tudi AfD, ki je v deželi Mecklenburg-Predpomorjansko prehitela krščanske demokrate.
