Ples brez mask

Ena od točk srečanja 16 voditeljev vlad držav Srednje in Vzhodne Evrope s kitajskim premierom Li Keqiangom v Budimpešti bo pregled vsega, kar se je v medsebojnih odnosih zgodilo v zadnjih petih letih, odkar so ustanovili forum.

Toda enako pomembno bi bilo pregledati vse, kar se je v tem času zgodilo v 16 državah. Seveda ne bomo krivili Kitajske za nadaljnjo »orbanizacijo« Madžarske in »zemanizacijo« Češke, prav tako azijska sila ni odgovorna za vzpostavitev enostrankarskega sistema v Srbiji.

Toda – zakaj ne bi omenili, da je tudi to zaznamovalo preteklo polovico desetletja? Skupaj s kitajskimi naložbami je – seveda brez kakršnekoli prisile Pekinga – kot brezplačen paket prišel tudi »kitajski model« s protievropskimi lastnostmi.

Neki pozorni obiskovalec Prage je ugotovil, da na letališču z imenom Václava Havla stoji velikanski kitajski plakat, na katerem piše: »Renminbi: nova izbira. Svetovna valuta.« Bomo na srečanju premierov v Budimpešti res dobili občutek, da je to, kar ponuja Kitajska, »nova izbira«? Je kitajski denar – ne glede na to, ali prihaja kot posojilo ali naložba – sploh še izbira ali že nujnost nove evropske resničnosti?

Kitajska bo kakor ponavadi vztrajala pri statističnih podatkih, da se je blagovna menjava med stranema v petih letih nekajkrat povečala, prezrla bo, da se je medtem precej povečal naš primanjkljaj, in s prstom kazala na vse številnejše znake vpliva, ki ga ima na ta del Evrope kitajski kapital.

Toda pomembno je sneti maske pred plesom, med katerim bodo nazdravljali uspehom z novimi milijardami evrov. Nam je Kitajska omogočila več izbire? Ali je samo dobro zaslutila, da nimamo izbire in da smo ji prisiljeni odpreti vrata ter od nje kupiti novo masko, ki si jo bomo nadeli čez oči? Havla že zdavnaj ni več. Tu je kitajski renminbi. In na njem Mao Zedong.