Tiskane izdaje
Tako kislega poletja ne pomnijo niti najstarejši turistični delavci. Koliko denarja jim bo pobralo, ni mogoče natančno povedati. Lahko si privoščimo špekulacijo, da vsaj deset odstotkov. Deset odstotkov od dveh milijard, kolikor jih najmanj na leto ustvari slovenski turizem, je 200 milijonov evrov. To pa je denar, o katerem velja reči besedico ali dve. Tudi če je izgub pol manj, kot bi zaradi nenatančnosti te matematike lahko ugovarjali pikolovci.
Če bi se na slabo vreme izgovarjali samo slovenski receptorji, natakarji in kuharji, bi se nemudoma našli vedno pametnejši, ki bi trdili, da turizem ne sme biti odvisen od vremena. A ko so pod pezo vremena klonili še Hrvati in Avstrijci, je strokovni dokaz o vplivu dežja na turizem sprejet. Vendar ne povsem. Logično je, da se bolje pripravljeni lažje spopadejo s počitnicami pod dežnikom. Če ponudiš bazene, zabavišča, sonce, sprostitev, najlepše kraške kapnike in celo arheološka najdišča ... pod streho, ti je lahko figo mar za točo in močo. Toda Slovenija je, roko na srce, še veliko dlje od Hrvatov in Avstrijcev, čeprav tudi južne sosede že pošteno muči mokra ponudba v kampih, denimo.
Turistične delavce veliko bolj kot skrito sonce (ki se bo lepega dne zagotovo prikazalo) skrbijo bistveno večje zagonetke. Denimo evropsko-ruski ukrepi zaradi Ukrajine. Ti se zdijo logični, izgubljenih milijonov evrov pa portoroškim hotelirjem vseeno ne bo povrnil nihče. Lažje bi tudi prenesli katastrofalno mokro poletje, če bi vedeli, da imajo zaveznike tam zgoraj, kjer tako zavzeto pišejo nove in nove koalicijske pogodbe. V turizmu zaposlujemo 105.000 pridnih delavcev, turizem ustvarja 13-odstotni delež učinkov v BDP, turisti prihajajo k nam skoraj brez konkretnejših vložkov v turistična »semena« ... Kaj bi šele bilo, če bi se tam zgoraj kdo vsaj približno zganil. In vprašal, na primer tisto osnovno: Kako vam lahko pomagamo?
