Podjetnik po sili

Najmanjšim obrtnikom in podjetnikom pogosto ostane pod črto manj od minimalne plače.

Objavljeno
06. junij 2013 23.31
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Obrtniki nikakor ne smejo plačevati nižjih prispevkov kot zaposleni z minimalno plačo (letos bruto 784 in neto 600 evrov na mesec), so ostri sindikalisti ob razpravi o višjih prispevkih za zdravstveno blagajno. Vanjo najmanjši samozaposleni podjetniki na mesec plačujejo 105,40 evra – 13,45 odstotka od minimalne plače, uspešnejši podjetniki pa precej več. Višina njihovega prispevka je odvisna od dobička v predhodnem letu.

Dobiček samostojnega podjetnika je razlika med prihodki in odhodki, pri tem pa je treba opozoriti, da med odhodki ni plače, saj je ta njegov dobiček. Če so odhodki in prihodki enaki, potem s. p. nima plače, ob izgubi pa podjetnik živi od zraka, saj plače, niti minimalne, nima zagotovljene.

Tri petine od 50.000 slovenskih samostojnih podjetnikov, obveznih članov OZS, nima zaposlenih. Pri 73.000 majhnih podjetnikih, ki so Ajpesu predložili letna poročila za leto 2011, je bilo manj kot 48.000 zaposlenih. Povprečen podjetnikov letni dohodek, kot razlika med prihodki in odhodki, je bil 5150 evrov. Povprečni negativni poslovni izid je bil 1080 evrov, neto podjetnikov povprečni letni dohodek pa dobre štiri tisočake. Sklep: samostojni podjetniki so reveži, saj je njihova »plača« precej nižja od minimalne slovenske plače.

V resnici niso vsi reveži. Nekateri so uspešnejši, drugi si pomagajo z nelegalnimi oblikami dela in računovodsko telovadbo – v obtoku je podatek, da se na leto izgubita dve milijardi evrov. Toda med vso to množico »prevarantov« je še vedno večina poštenih obrtnikov in obrtnic, samostojnih podjetnikov in samostojnih podjetnic, ki ob dohodnini redno vsak mesec plačujejo za okoli tristo evrov prispevkov. Potem ko plačajo še stroške, in tisti, ki nimajo lastnih poslovnih prostorov in ne delajo doma, še razne najemnine, jim za življenje res ne ostane nič. Precej podjetnikov, ki so to postali brez prave poslovne ideje in po sili, ker so ostali brez zaposlitve, je državno začetno spodbudo pokurila v prvem letu – tudi za plačilo prispevkov in davkov.

Z napovedanim olajšanim vstopom bomo očitno imeli frizerk še več – že zdaj je šolanih frizerk s strokovnim znanjem (in brez poslovnega) preveč. (Preveč je tudi novih učnih mest.) Zato delajo doma ali precej pod ceno prek raznih spletnih ugodnih ponudb. Take stranke se večinoma ne vračajo, ker vsak mesec kupijo kupon za drug salon.

Oktobra bodo ti pravi socialni podjetniki svoje fiksne stroške za 20 evrov lahko znižali z izstopom iz zbornice. Davke in (povišane?) prispevke pa bodo še naprej plačevali. Tudi dajatve različnim avtorskim agencijam, ki vse vidijo in predvsem slišijo. Tudi če natakarica požvižguje med delom. (DVD-predvajalnik v salonu je brez davka in popusta 22 evrov na mesec.) Pravijo, da so agenti avtorskih agencij vedno prvi na ogledu novega lokala, precej pred dacarji ali inšpektorji, ki jih tako in tako ni dovolj. In pregledajo vse zvočnike in njihovo moč.