Tiskane izdaje
Čeprav se ameriški republikanci še vedno in upravičeno sprašujejo »Kdo in kaj sploh je Mitt Romney?«, med njimi prevladuje prepričanje, da imajo letos »močnejšega« kandidata kakor pred štirimi leti, ko je njihov John McCain pogorel v spopadu z demokratom Barackom Obamo. A kot je McCain hitel spreminjati vsa svoja nekoč bolj liberalna stališča, da bi med predvolitvami osvojil srca trde krščansko-konservativne volilne baze, tako je bil v to prisiljen tudi nekdanji guverner dokaj liberalne zvezne države Massachusetts Romney. Moral se je obrniti kakor kaka nogavica, je nekoč izjavil medijski tajkun Rupert Murdoch.
Romney se je nekoč zavzemal za svoboščine istospolnih partnerjev, podpiral pravico do abortusa ter hotel omejiti posest in nošnjo strelnega orožja. Vse to je zdaj pozabljena preteklost. A v »stari dobri stranki« do novembra ne bodo pozabili le nekdanjih Romneyjevih stališč. Republikancem, ki kot svojega največjega idola slavijo 40. ameriškega predsednika Ronalda Reagana, je že zdavnaj ušlo iz spomina, kako je bila videti njihova stranka, ko jo je vodil ta nekdanji tretjerazredni hollywoodski igralec. V zadnjih letih se je namreč tako spremenila, da je Reagan ne bi več prepoznal.
Leta 1980, ko se je Reagan pripravljal na prvo volilno zmago, se je republikanska stranka vsaj na papirju zavzemala za možnosti izobraževanja in zaposlovanja tistih, katerih materni jezik ni angleščina, podpirala širjenje javnega prevoza in dopuščala različna stališča do abortusa. V novem strankarskem programu, ki so ga pred dnevi sprejeli v Tampi, je angleščina navedena kot edini dovoljeni uradni jezik, uvajanje javnega prevoza je nevarni socialni inženiring, abortus pa je prepovedan celo v primeru posilstva. V zadnji številki revije Bloomberg Insider namigujejo, da bi preveč zmernega in kompromisarskega Reagana, ki je državni aparat povečal za več kot 300.000 zaposlenih in vsaj ducatkrat zvišal davke, sedanji republikanci imeli za socialista. Tako kot zdajšnjega demokratskega predsednika Baracka Obamo.
