Poka balona ne bo

Ljubo doma, kdor ga ima. Če pregovor uporabimo za sedanji čas, bi lahko rekli, da se vrednosti svojega doma zavedamo predvsem takrat, ko si ga težko pridobimo. Slovenec mora za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje nameniti slabih šest letnih plač, kar je malo več, kot mora zbrati Avstrijec, in skoraj leto dni manj, kolikor bi za takšno stanovanje delal Italijan, pa skoraj dvakrat toliko, kot mora zanj nameniti Nemec. Slovenci smo rekorderji po lastništvu nepremičnin – več kot 76 odstotkov nas je lastnikov nepremičnine, v kateri živimo. Nori smo na hiše, saj nas skoraj dve tretjini živi v njih; samo v šestih državah EU živi več kot polovica prebivalcev v samostojnih hišah. In prav hiše so bile lani prodajna uspešnica, saj je bilo po statistiki 688 nakupov, največ od leta 2003, odkar spremlja te posle.

Trg nepremičnin je nedvomno prebujen. S stanovanjskimi nepremičninami je bilo lani opravljenih 10.652 poslov, več kot v doslej rekordnem letu 2007. Prodajna vrednost je dosegla milijardo evrov, kar je štiristo milijonov manj od rekordnega leta, a ta razlika je zaradi cen, ki so še daleč pod predkriznimi vrhovi, ko je bil kvadratni meter stanovanjske površine dobrih 17 odstotkov dražji. Poslov je torej več in premikati so se začele tudi cene, ki so se lani zvišale drugo leto zapored.

Vsekakor je oživljanje trga najprej mogoče pojasniti z dogajanjem v bančnem sistemu. Cene nepremičnin se povišujejo takrat, ko so obrestne mere nizke, in te so bile zadnje čase na zgodovinsko nizkih ravneh, zato prebivalstvo močno povprašuje po stanovanjskih posojilih.

Negotovo pa je, do kdaj bo tako. Ameriška centralna banka je že zvišala obrestno mero in analitiki dopuščajo možnost, da lahko to relativno kmalu stori tudi evropski guverner Mario Draghi s svojo ekipo.

Če bodo šle torej obrestne mere navzgor, bodo krediti dražji in manj ljudi bo kreditno sposobnih, zato bodo banke lahko odobrile manj stanovanjskih posojil. To bo pomemben dejavnik, ki bo omejeval pretirano napihovanje balona. Na gibanja na nepremičninskem trgu bo vplivalo tudi dogajanje na trgu dela. Če bodo službe, bodo plače. In če bodo plače, bodo banke lahko odobrile kredite za stanovanje.

Napovedi glede brezposelnosti so še naprej ugodne; lani je bila rast zaposlenosti višja kot leto pred tem, letos bo menda še bolje: na povečanje zaposlenosti bosta vplivala večje zaupanje delodajalcev v gospodarsko rast in tudi večja uporaba fleksibilnejših oblik zaposlitve.

Če sklenemo: sedanji statistični podatki o eksploziji poslov in cen na nepremičninskem trgu hkrati ne pomenijo nujno tudi napihovanja in poka balona, saj bodo krediti dražji, vse več pa bo tudi prekarnih zaposlitev, ki ne omogočajo dolgoročnega zadolževanja. Nepremičnine se bodo dražile počasneje, zato manj bo prostora za korekcijo navzdol in strm dvomestni padec cen, s katerim se zgodba prenapihnjenega balona običajno konča.