Pokol zdravnikov

Napad ameriških in afganistanskih vladnih letal na bolnišnico MSF v Kunduzu je vojni zločin, ki verjetno nikoli ne bo kaznovan.

Objavljeno
05. oktober 2015 18.01
TOPSHOTS-AFGHANISTAN-UNREST-TALIBAN
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika

Lajos Zoltan Jecs, madžarski bolničar, je eden izmed preživelih letalskega napada ameriških in afganistanskih vladnih sil na bolnišnico Zdravnikov brez meja (Médecins Sans Frontières) v Kunduzu na severu Afganistana, v katerem je v soboto umrlo dvaindvajset ljudi. Med njimi je bilo dvanajst zdravnikov. Več deset ljudi je bilo ranjenih.

Lajos je bil priča strahovitemu vojnemu zločinu. Ameriška in afganistanska vojaška letala so bolnišnico, v kateri je bilo v času napada 180 ljudi, bombardirala skoraj eno uro. Sodeč po pričevanjih osebja Zdravnikov brez meja je bila bolnišnica jasno – in načrtno – izbran cilj napada, kar dokazuje večkratna vrnitev letal in natančnost bombardiranja, v katerem je bila kljub urbanemu okolju, v katerem se nahaja, zadeta le bolnišnica. Bolnišnica, ki je bila ključna zdravstvena institucija ne le v Kunduzu, ampak v celotni regiji severnega Afganistana, v kateri so Zdravniki brez meja leta 2014 oskrbeli 22.000 ljudi.

Lajos je videl svoje prijatelje in kolege, ki so goreli pri živem telesu. Videl je trupla svojih najbližjih sodelavcev; ljudi, ki so prišli pomagati soljudem v globoki stiski. Na ostankih intenzivne nege je madžarski humanitarec videl šest gorečih trupel pacientov. Videl je ruševine, poslušal krike, se spraševal o smislu, poskušal prebroditi lasten šok. Letala pa so se vračala. Bombe so še naprej padale.

Lajos je slišal kolega, ki ga je klical na pomoč. Ves je bil okrvavljen. Na rami je imel veliko rano, po vsem telesu manjše. Lajos sprva ni vedel, kako naj se odzove. Možgani niso delovali, pravi. Nekaj sekund je le stal; v popolnem šoku. Potem je skupaj s preživelimi kolegi krenil na pomoč. Preživelo zdravniško osebje se je hitro organiziralo in še živim pomagalo po najboljših močeh. A mnogi so bili (pre)hudo ranjeni. Zmanjkalo je morfija. Ljudje so umirali v peklenskih mukah.

Tudi pol ure po tem, ko je osebje Zdravnikov brez meja o napadu obvestilo vojaške uradnike v Kabulu in Washingtonu, so bombe še vedno padale na bolnišnico, v katere okolici na dan napadov ni bilo nikakršnih spopadov. Afganistanske oblasti, ki v Kunduzu kljub absolutni številni in »orožarski« premoči izgubljajo bitko s talibi, so sobotni napad poskušale opravičiti z izjavami, da so se v bolnišnici nahajali talibski borci. S tem so iz Kabula jasno in hladnokrvno cinično sporočili, da je bila bolnišnica zanje »legitimna vojaška tarča« in s tem (ne)hote priznali vojni zločin, ki so ga Združene države ob pretakanju krokodiljih solz v sebi lastnem slogu označile za »postransko škodo«. Vodstvo MSF je izjave tako vojaško kot politično nekompetentnih afganistanskih oblasti označile za nagnusne − točno takšne, kakršne so.

»To je priznanje vojnega zločina. Izjava afganistanskih oblasti je v popolnem nasprotju s prvotnim poskusom ameriške vlade, da minimizira napad kot 'postransko škodo',« so sporočili Zdravniki brez meja, ki poudarjajo, da napad na bolnišnico predstavlja hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

Napad, ki skoraj gotovo nikoli ne bo kaznovan.