Policijska farsa

Današnji padec že parafiranega dogovora obeh policijskih sindikatov z vlado je izjemno slaba novica. S tem je referendum o varčevalnem zakonu vse bolj verjeten, dodatna politična, ekonomska in socialna blokada države pa tudi. Sindikatoma je od vlade uspelo izsiliti veliko dodatnih koncesij glede statusnih težav policistov, te pa – kljub znižanim plačam – prinašajo druge finančne in siceršnje ugodnost. V času fiskalne konsolidacije več ni mogoče doseči. Ne, če vlada noče ponovno odpreti še veliko bolj uničujoče interesne fronte z drugimi sindikati, ki ji jo je pred kratkim z mukami uspelo zapreti.

To, da je sindikat policistov, ki ga vodi Zoran Petrovič, tik pred zdajci odrekel podpis sporazuma, ki ga je dan prej že parafiral, drugi sindikat pa mu je, sicer nejevoljno, zaradi solidarnosti sledil, je umazana igra s sumljivimi – vse bolj verjetnimi političnimi – ozadji.

Z nezadovoljstvom članov takšne poteze ni mogoče prepričljivo pojasniti, razen če so dokončno izgubili razsodnost. Kot farsa na farso se ponavlja, kar je Pahorju ob arbitraži iz zapora počel Andrej Šiško. Tudi tokrat je v igri preveč. Nekaj sto nezadovoljnih policistov države ne sme dokončno privesti na seznam problematičnih evrskih držav, ki niso sposobne učinkovito in pravočasno sprejemati ekonomskih ukrepov, zaradi tega pa izgubljajo svojo suverenost. Kazen za to v globaliziranem svetu, kjer divja neizprosna vojna konkurenčnosti, je izgon na geopolitično, ekonomsko in socialno periferijo. To je odgovornost, ki jo bo prevzel omenjeni sindikat.

Poteza je nesprejemljiva tudi zato, ker degradira in jemlje legitimnost instituciji referenduma. Ta, namesto da bi obdržal korporativno funkcijo varuha socialnega dialoga, postaja nenehno grozeča volilna manifestacija interesnega konflikta, ki paralizira državo.