Politična »katastrofa«

Vladno izigravanje pogodbenih partneric bo le okrepilo nezaupanje in nespoštovanje do politike, institucij in prava.

Objavljeno
27. september 2016 21.21
*lvi* JEK
Janoš Zore
Janoš Zore

Bilo je oktobra 2010 – skoraj tri leta od podpisa šestih 40 milijonov evrov vrednih jedrskih protokolov med krško občino in državo –, ko smo v Delu prvič omenili možnost, da bodo Posavci tožili vlado.

Šlo je za bežen zapis o nameri države, da bi prodala devet gradov. Tudi Šrajbarski turn, ki naj bi ga kulturno ministrstvo glede na enega izmed protokolov, s katerimi si je vlada kupila leta 2009 podeljeno soglasje Krškega za umestitev odlagališča na njihovem dvorišču, obnovilo.

Besede o sodnem pregonu so pred šestimi leti zvenele zgolj kot okrasna utež Krčanov v pogajanjih z deveto slovensko vlado, ki je protokole podpisala. Včeraj, v vladavini 12. slovenske vlade, se je na krškem sodišču začela prva obravnava. Občina na podlagi protokola o komunalni infrastrukturi od okoljskega ministrstva terja 11,6 milijona evrov.

Sodni pregon, v katerem del države toži del države, je v skregani Sloveniji danes realnost. Pojasnilo okoljske ministrice, da država v proceduralnih napakah Krčanov, ki se menda niso držali določil drobnega tiska v protokolih, išče možnosti za izmik plačilu, pa razkrivajo vso neodgovornost slovenske politike.

Kot mnogi drugi protokoli z občinami, ki jih je neizpolnjene podedovala, so za ministrico tudi krški jedrski »katastrofa«. Si je po njenem prepričanju Krškemu uspelo izboriti preveč milijonov? Verjetno.

Vsekakor pa besedica »katastrofa« dokazuje, da so politiki za priljubljenost pri volivcih ter za zmagovalne fotografije v medijih pripravljeni obljubiti kar koli. Tudi s figo v žepu do pogodbenih partnerjev, ki jim obljubljajo milijone, ki jih ministrstva nimajo. Ali pa neodgovorno do prihodnjih slovenskih proračunov oziroma nespoštljivo do Slovenije, ki jo obremenijo z nevzdržnimi obveznostmi. Štiri vlade kasneje, ko se morda vloži tožba, zmagovalcev z zbledelih fotografij pač že dolgo več ne bo na ministrskih stolčkih.

Zaradi podedovane jedrske »katastrofe« se nam vladna ekipa lahko smili; toliko bolj, ker se je članom devete, desete in enajste vlade kljub istovetnem izogibanju plačila Krčanom uspelo ogniti tožbi.

A to ni opravičilo, da se Cerarjeva ekipa s pravnimi luknjami ogne podpisanim obvezam. Slovenska vlada, ne glede na trenutne člane, je le ena sama in je pravna naslednica vseh nekdanjih ekip. Dane zaveze naj spoštuje. Vladno izigravanje pogodbenih partneric bo v nasprotnem le okrepilo že tako alarmantno nezaupanje in nespoštovanje Slovencev do politike, institucij ter prava.

Vedno obstaja tudi druga možnost. Če Cerarjeva ekipa meni, da je bila prva vlada Janeza Janše, kjer so Posavci prek SDS in SLS imeli močan vpliv, do Krčanov preradodarna in je kršila zakone, ima na voljo ustrezne pravne postopke. A pojasnilo ministrice, da je bila vladna ekipa v času debelih krav verjetno le preveč optimistična z obljubami, spominja na slovenski pregovor – vrana vrani oči ne izkljuje.

Kakor koli: »katastrofa«. Politična!