Politična stabilnost

Podatek, da kar dve tretjini sodelujočih v raziskavi javnega mnenja Dela ne želi predčasnih volitev, ni presenetljiv. Čeprav bi si lahko zunanji opazovalec, če sledimo zelo velikemu nezaupanju v institucije te države, še posebno v politične stranke, ustvaril vtis, da je to edina realna možnost. Običajno bi bilo, da vlada, ko pač nima več podpore javnosti, odstopi in ponudi priložnost drugemu oziroma da ljudje demokratično odločijo, kako naprej.

V Sloveniji »takega filma« nikoli nismo gledali in ga glede na našo politično kulturo in ustavni red verjetno še dolgo ne bomo. Obstaja pa tudi logična razlaga za po eni strani veliko nezadovoljstvo nad politiko in po drugi zavračanje predčasnih volitev.

Če kaj, je politična stabilnost dejavnik, ki ima med prebivalci Slovenije veliko težo. Argument, da je neka vlada vzdržala poln mandat, je do zdaj uporabljal Janez Janša, nanj trenutno igra tudi Miro Cerar. Po desetletju politične nestabilnosti, predčasnega zaključevanja mandatov in dvojnih predčasnih volitev, je želja Slovencev in Slovenk po stabilnosti povsem razumljiva.

Drugi sklop dejavnikov, ki vplivajo na to, da bi volitve mejile na politično norost, so ugodni javnofinančni rezultati, zmanjševanje brezposelnosti in ugodna (ne pa optimalna) rast BDP. Če bi se v teh okoliščinah vladajoča koalicija dokončno sprla in se odločila za volitve, bi to bil prej izraz popolne iracionalnosti kot politične preračunljivosti.

In tretji sklop, ki vpliva na nevoljnost za predčasne volitve, so strankarski razlogi. Glede na prestrukturiranje političnih silnic predvsem na desnici, na levici in sredini strankarske arene, lahko sklenemo naslednje – da na volitve niso pripravljene stranke, še manj pa volivci.