Politične zdrahe spravljajo šolstvo v zagato

Po Setnikar Cankarjevi se je ekspresno od ministrskega položaja poslovila tudi Markeževa.

Objavljeno
01. april 2015 22.30
Magistrska naloga Klavdije Markež 1.4.2015 Ljubljana Slovenija
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo
Ljubljana – Premier Miro Cerar je danes popoldne sprejel odstop šolske ministrice Klavdije Markež. Zdaj že nekdanja ministrica je po tem, ko se je razvedelo, da je njena magistrska naloga domnevno plagiat, dejala, da se glede na situacijo zaveda svoje odgovornosti.

Kar je bilo sprva videti kot (ne)posrečena prvoaprilska šala, se je prelevilo v nov udarec za slovensko šolstvo. To namreč že od odstopa Stanke Setnikar Cankar nima ministra, tekoče posle pa začasno vsaj po strokovni plati vodi državna sekretarka dr. Andreja Barle Lakota, sicer priznana strokovnjakinja za to področje. Kot kandidatko za ministrico so jo omenjali že septembra lani, znova pa marca po odstopu prejšnje ministrice. Premier Cerar je ministrski položaj nato ponudil Klavdiji Markež, svojo izbiro pa pred tem neposrečeno pospremil z besedami, da bo to storil, če do popoldneva ne bo našel boljšega kandidata. Klavdija Markež se je tako uvrstila med ministre z najkrajšim stažem, saj je bila imenovana prejšnji petek, posle pa je prevzela v ponedeljek.

Zahtevo po pregledu naloge z naslovom Vpliv strukturnih skladov Evropske unije na razvitost regije spodnje Podravje je sicer sama naslovila na fakulteto za podiplomske državne in evropske študije. Poslanci SDS so jo namreč že med zaslišanjem pred matičnim odborom v državnem zboru spraševali, zakaj je njena magistrska naloga skrivnost.

Enake cele strani

Dekan fakultete dr. Matej Avbelj je za izsledke pregleda izvedel včeraj in takoj sprožil postopek na senatu. Ta se sestane danes, njegova naloga pa je, da ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka za odvzem znanstvenega naziva. Antiplagiatorski program je namreč razkril 37-odstotno ujemanje z diplomsko nalogo Jerneja Ladinika, ki sicer ni bila navedena v virih magistrske naloge.

Novinarji tednika Demokracija so na spletni strani objavili še fotografije posameznih strani iz magistrske naloge, ki se popolnoma ujemajo s stranmi diplomskega dela študenta, ki je na ljubljanski ekonomski fakulteti diplomiral septembra 2002. Matej Avbelj do odločitve senata, da gre res za sum akademske nepoštenost, ni hotel potrditi, da je v tem primeru karkoli narobe.

Nekoč smo živeli v papirnati dobi

»Kot dekan fakultete ne želim soditi, zakaj nekdo zaprosi za kakšno storitev. Toda za avtorstvo mora odgovornost vedno nositi avtor.« Opozoril je, da leta 2005, ko je Markeževa zagovarjala nalogo, mentor in tričlanska komisija niso mogli vedeti, da obstaja diplomska naloga, iz katere je kandidatka črpala, saj so takrat živeli še v »papirnati« dobi. Antiplagiatorski program namreč na fakulteti uporabljajo šele od 1. januarja 2014. »Na Slovenskem, kot ugotavljam, ni zavedanja o pravilih citiranja in spoštovanju avtorskih pravic, zato sem kot dekan uvedel tovrstne metodološke seminarje tako na dodiplomski kot na podiplomski ravni,« je še dodal Avbelj.

Krivda na obeh straneh

Dogajanje, povezano z magistrsko nalogo Klavdije Markež, kaže, kam pelje komercializacija univerz in visokega šolstva, pa je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. »S plačljivostjo prideš do diplome, ki jo lahko 'preplonkaš', in tukaj ni mogoče govoriti, da je problem le na eni strani, torej na strani tistega, ki goljufa, ampak tudi na drugi strani, kjer se odobrijo diplome, ne da bi jih ustrezno pregledali.« Tudi v Študentski organizaciji Slovenije so opozorili, da v primerih plagiatorstva svoj del odgovornosti nosijo tudi izobraževalne institucije in mentorji, ki bi morali bolj odgovorno opraviti svojo nalogo, ne samo ob končnem pregledu.

Na ministrstvu spet vse stoji

Zaplet z ministričino magistrsko nalogo posredno zadeva vse, ki so povezani s šolstvom, saj znova ustavlja iskanje rešitev na vseh odprtih in perečih področjih. Na šolskem ministrstvu bi, denimo, morali v najkrajšem času sprejeti odločitev, kaj se bo zgodilo z učbeniki, ki jim letos poteče že drugič podaljšana veljavnost potrditve na strokovnem svetu. V šolah učbenikov v skladih niso zamenjali že več kot pet let. Posamezni založniki opozarjajo, da podaljšanje njihove veljavnosti zato ne pride več v poštev, bolj pragmatični pa menijo, da je to ta hip edina možna rešitev. Za morebitno zamenjavo bi na ministrstvu potrebovali okoli štiri milijone evrov, a Klavdija Markež je že na zaslišanju pred matičnim odborom v državnem zboru priznala, da ne ve, kje bi jih lahko dobila.

Maja bi morali v osnovnih šolah izpeljati nacionalni preizkus znanja, toda osnovnošolski učitelji, ki za svoje delo pri njegovem ocenjevanju in vrednotenju niso posebej plačani, napovedujejo bojkot. Po odstopu ministrice Setnikar Cankarjeve je obstala tudi priprava visokošolskega zakona.