Politični poljub volivca

Raziskave javnega mnenja, ki jih v teh dneh objavljajo različni mediji, so jasne. Če bi obveljali rezultati, bi na njih zmagala Stranka Mira Cerarja, pri čemer se zdi le še eno relevantno vprašanje, s kakšnim naskokom pred drugouvrščeno SDS. Od razlike med tema dvema pa je odvisen tudi razvoj dogodkov v povolilnem obdobju, ko se bodo sklepale koalicije.

Če je pri vodilnima strankama že jasno, komu bi lahko pripadel zmagovalni pokal, je v ozadju obeh zanimiva tekma med Socialnimi demokrati in Desusom. Vse kaže, da Karl Erjavec z vračanjem dostojanstva v socialdemokratskem bloku veliko bolj pritegne kot dejanja Dejana Židana. Ko sta se Desus in SD postavila v isti tabor, se je potencialnim volivcem zameglila razlika med strankama, na koncu pa očitno odločajo značajske poteze »voditelja«. Zdi se, da ima v tem dvoboju prednost Erjavčeva ležernost pred Židanovo zagnanostjo.

Za socialdemokratskim dvojčkom capljata stranki NSi in SLS iz ljudsko-krščanskega političnega bloka. NSi se je v dosedanji kampanji, ki traja že od evropskih volitev, izkazala za stabilnejšo, saj ji je na podlagi rezultatov meritev javnega mnenja lažje napovedati uvrstitev v državni zbor in celo kaže potencial za bistveno izboljšanje rezultata z zadnjih parlamentarnih volitev pred tremi leti. Dosežek okoli osem odstotkov se zdi dosegljiv, še posebno če bo SDS razočarala. Tudi usoda SLS ne bi smela biti negotova, čeprav je v tej stranki med različnimi anketami mogoče zaznati več nihanj. Po anemičnem vstopu v kampanjo stopnjuje aktivnosti, če k temu dodamo še razvejano strankarsko mrežo, uvrstitev v parlament ne bi smela biti negotova.

Povsem na repu strank, ki bi se še lahko posedle v klopi državnega zbora, sta se znašli stranki nekoč političnih zaveznikov in sopotnikov Alenke Bratušek in Zorana Jankovića, čeprav se zdi, da premierka v odstopu v tem duelu zmaguje. Bratuškova je po polomu z oblikovanjem zavezništva spremenila strategijo in začela neposredno nagovarjati volivce Mira Cerarja, naj še enkrat razmislijo, ali ni morda ona boljša izbira, ker da ima kaj tudi za pokazati, in ne le praznih besed. Zanimivo bo tudi opazovati, ali bo Jankovićeva provokacija s pošteno kampanjo uspela. Za rezervo, kot možnost osvojitve vsaj štirih mandatov, pa dopustimo še uspeh Združene levice, ki kaže določen potencial, saj bi lahko računala na glasove protesta proti politični nomenklaturi.

Dosedanje predvolilne ankete so kot slika v izdelavi – lahko da bo taka, kot se nam zdi na prvi pogled, ni pa nujno, da bo res taka. Pred tremi leti je SDS prav tako vodila v večini raziskav javnega mnenja, nato pa se je pred samim zaključkom predvolilne kampanje zgodil velik premik ljudi, ker niso dovolili, da bi zmagala stranka Janeza Janše. To priča o tem, da kljub prepričljivemu vodstvu SMC, zmagovalca letošnjih volitev še vedno ni mogoče z gotovostjo napovedati. Znano namreč je, da se tretjina volilnega telesa odloči v izteku zadnjega tedna pred volitvami, mnogi od njih pa celo na volilno nedeljo, če ne celo v volilni kabini. Pa tudi dejavnika volilne udeležbe ne bi smeli spregledati.