Politika brez klime

Politiki, ki odločajo, ne mislijo na leto 2030 ali 2050, ampak na prihodnje volitve.

Objavljeno
08. november 2017 21.35
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Ko morajo evropski politični voditelji razglašati, kaj vse nameravajo narediti proti podnebnim spremembam, velikih besed ne zmanjka. A ko morajo sprejemati konkretne odločitve s konkretnimi posledicami, se začne zatikati in odločanje o ciljih postane del političnih kravjih kupčij. Bolj kot v realnosti se izpusti znižujejo v izračunih po knjigovodstveni logiki.

Tudi zadnji predlogi evropske komisije, predstavljeni na bonski podnebni konferenci, glede prihodnjih omejitev za izpuste avtomobilov temeljijo na enakem ravnanju. Združevali naj bi vse – ambicioznost, realizem, izvedljivost. To, da so z njimi nezadovoljni okoljevarstveniki in nekoliko manj tudi v industriji, naj bi bilo v komisarskih očeh znamenje, da so pripravili dobre in uravnotežene predloge.

Napoved Donalda Trumpa, da se bodo ZDA poslovile od Pariza, ambicij do zdaj ni zmanjšalo. Kljub temu bodo države, predvsem najambicioznejše evropske, morale modni pojem dekarbonizacija napolniti z vsebino.

Politiki, ki odločajo, ne mislijo na »daljno« leto 2030 ali 2050, ampak na prihodnje volitve. Ponovno veliko in brezkompromisno lobiranje nemške vlade glede avtomobilskih izpustov je lahko razumljeno kot dokaz (pre)velike bližine industrije in politike, ki dajeta prednost delovnim mestom sedanjosti pred tehnologijami nepredvidljive prihodnosti.

V evropski komisiji se sicer vdajajo upom, da se bo industrija sama odločila za več naložb v vozila brez izpustov, ker bo ugotovila, da bo od tega odvisna njena konkurenčnost. Tekmeci na Kitajskem in v ZDA namreč napredujejo hitreje. Tudi manjša prodaja dizlov (z manj izpusti) po veliki aferi VW jih sili v nove tehnologije, da bodo dosegle cilje glede nižjih izpustov.

EU bo morala narediti več, da bo ostala zastavonoša tako v bitki proti podnebnim spremembam kot tudi v razvoju mobilnosti prihodnosti.