Pomenljivi odhod

Z mesta predsednika sveta kliničnega centra je po dobrih dveh letih in pol odstopil Tomaž Glažar. Verjetno mu je danes žal, da ni bil mož beseda že v času, ko je napovedal, da bo odstopil, če vlada ne bo dala soglasja k imenovanju Andreja Baričiča za generalnega direktorja UKC. Tedaj bi se vsaj vedelo, zakaj je obupal, ohranil bi kredibilnost in prispeval k ugledu ustanove.

Tudi kasneje je imel še nekaj idealnih priložnosti, ko bi puško lahko postavil v kot in rekel, ne grem se več, a je na razočaranje mnogih, vztrajal. V svetu zavoda je sedel, ko je odjeknila afera Radan. Tam je bil, ko je v javnost prišlo poročilo o otroški srčni kirurgiji, pa podatki o zaposlitvi skladiščnika, vpletenega v afero preskakovanja čakalnih vrst in tem, kako se počitniške kapacitete brezplačno oddajajo največjemu hišnemu sindikatu. Kako odločno je ukrepal – kakšni so rezultati njegovega dela, kakšna je statistika sprejetih sklepov? Zakaj se je v času njegovega mandata povprečno število zaposlenih v UKC znatno povečalo, zakaj ima zavod rekordno izgubo? Glažarjev telefon zvoni v prazno.

»Glavna težava je, da se skozi poudarjanje krivde zunanjega sveta ne išče notranjih rešitev za težave, ki so v UKC,« je dejal pred časom, zdaj pa to isto in močno občutil na lastni koži. Po tem, ko so bili člani vladne koalicije kritični do podatka, da svet zavoda ne bo odločal o odgovornosti UKC za stanje na otroški kardiologiji je Glažar, »zaradi neupravičene diskreditacije dela sveta zavoda in poseganja v avtonomnost odločitev« spisal odstopno izjavo.

Bolj kot v neupravičeni diskreditaciji se razlog za njegov odstop skriva v tem, da je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc javno zahtevala glavi generalnega direktorja UKC Andraža Kopača in strokovne direktorice Marije Pfeifer, ki pa ju Glažar (v svetu predstavnik ustanovitelja UKC) ni mogel zagotoviti. Sploh ne glave Pfeiferjeve, po tem, ko strokovni svet UKC v zvezi z njenim delom ni ugotovil nič spornega. S politično željo ministrice, se torej kot predsednik sveta ni mogel zoperstaviti stroki. Vzel je slovo, večina članov sveta zavoda (imen niso razkrili) pa je njegovo izjavo, češ, da se o odgovornosti vodstva za stanje na pediatrični kliniki ne bodo izrekali, označili za neresnično. V izjavi za javnost so pojasnili, da resda niso pristojni za presojo strokovnih vprašanj, so pa izrecno pristojni za imenovanje in razreševanje strokovnega in generalnega direktorja. Glavi slednjih torej ostajata na tnalu, le še taktika odstranitve se izpopolnjuje. Glažar pri tem očitno noče biti v pomoč.

Do njegovega odhoda se, razen tega, da bo treba najti zamenjavo, ministrica ni posebej izrekla. Pričakovano je, da javno ne bo razlagala, kaj se dogaja v ozadju. Je pa jasno, da se marsikaj in da je delo tihih prišepetovalcev v teh dneh neomajno. Tudi politično vpliven zdravnik Rajko Kenda, ki ostaja zaposlen na pediatrični kliniki zagotovo ni pozabil, kako ga je Kopač dvakrat neuspešno razreševal tik pred iztekom njegovega mandata strokovnega direktorja in kako je bila do njega kritična Pfeiferjeva.