Popravki za nazaj in za naprej
tor, 07.11.2017, 08:00
Popravki za nazaj in za naprej
Tisti, ki so prostovoljno plačevali v pokojninsko blagajno, bodo imeli enake pravice kot pred reformo.
Ta teden bodo poslanci na izredni seji obravnavali novelo zakona o pokojninskem zavarovanju, ki naj bi prinesla dve za nekaj tisoč ljudi zelo pomembni spremembi. S prvo bi popravili »vnebovpijoče krivice«, kot so jih označili sindikalisti, za nazaj, z drugo pa bi vsaj deloma zaščitili delavce za naprej.

Novela, ki sta jo vložila koalicijska SD in Desus, naj bi ljudem, ki so se do leta 2012 prostovoljno vključevali v obvezno pokojninsko zavarovanje, v dobri veri, da se jim bo to štelo kot pokojninska doba, kar je določal Zpiz-1, vrnila te pričakovane pravice. Zpiz-2 jim je to vzel – vplačila prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ne štejejo več za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez odbitkov, ampak se štejejo le kot boniteta za delovno dobo, daljšo od 40 let, in to ne le od uveljavitve reforme 1. januarja 2013 naprej, temveč tudi za nazaj. Koliko je bilo teh ljudi, ki so tako plačevali po 57 evrov na mesec, in so se po spremembi zakona čutili oškodovane, niti ni natančnih podatkov. Gre večinoma za brezposelne, ki so se v zavarovanje vključili po prenehanju prejemanja nadomestila in so jih k temu nagovarjali tudi svetovalci na zavodu za zaposlovanje. Precej je bilo tudi zaposlenih v trgovinski dejavnosti za skrajšan delovni čas, ki so si plačevali »manjkajoče ure«, da se jim takrat, ko bi šli v pokoj, to ne bi poznalo. Slišati je zgodbe, ko so ljudje nakazali tudi po 5000 evrov in več, prepričani, da bodo, če že dostojne službe nimajo, prišli vsaj do pokojnine, po možnosti kolikor toliko solidne. Sprememba po letu 2012 je marsikoga zelo prizadela – na Evropsko sodišče za človekove pravice se je, na primer, pritožila ženska, ki so ji ob uveljavitvi reforme manjkali štirje meseci do upokojitve, po tem pa je ugotovila, da bo morala delati še devet let za polno pokojnino.

Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so na to skupino ljudi začeli opozarjati že pred skoraj petimi leti. Obrnili so se na ustavno sodišče, a jih je to zavrnilo, da sporni členi niso neskladni z ustavo, saj se z njimi ne posega v pričakovane pravice, ampak v pravna pričakovanja, zakonodajalec pa da razlikuje med aktivnimi vplačniki, ki v pokojninsko blagajno že ob minimalni plači prispevajo 230 evrov na mesec. Tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice niso uspeli. Šele zdaj je očitno dovolj posluha in politične volje, da se zadeva zakonsko uredi. Pri čemer pa vlada opozarja, da so predlagatelji precej podcenili finančne posledice in da utegnejo te znašati še enkrat več kot dva milijona evrov, kolikor so oni naračunali.

Z novelo pa bodo spremenili tudi člene Zpiz-2, ki bodo zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje dali pravno podlago, da obvesti delavca, če delodajalec ne bo oddal REK-obrazcev za plačilo prispevkov za socialno varnost in jih zato finančna uprava tudi ne bi mogla izterjati, hkrati
pa bodo pozvali delodajalca, naj izpolni svojo obveznost. Da se ne bo več dogajalo, da bi delavci, ki sicer na to nimajo vpliva, šele po več mesecih, včasih celo letih, ugotovili, da zanje prispevki niso bili niti obračunani, kaj šele plačani.

Popravki za nazaj in za naprej

Prostovoljne vplačnike sta zavrnili tako ustavno sodišče kot ESČP. Foto: Blaž Samec/Delo

Prijavi sovražni govor