Popravni izpit levice
Sprejeti zakon o izbrisanih je pravzaprav popravni izpit levice, ki je bila na oblasti večino časa. V osemnajstih letih bi lahko spoznali, da je bila narejena tudi kakšna napaka.
Osemnajst let je dovolj dolga doba, da bi država in njeni državljani že lahko spoznali, da je bila v času osamosvajanja, tem najbolj enotnem in državotvornem obdobju, narejena tudi kakšna napaka. Ravnanje tedanje oblasti, ki jo je sicer vodila Demosova koalicija, je bilo po pričevanju sodobnikov dobronamerno. Slovenija je bila v mednarodni javnosti deležna pohval in je veljala celo za zgled urejanja problematike tujcev, do tedaj sodržavljanov. Velika večina je izkoristila ponujeno priložnost in se odločila za slovensko državljanstvo. Manjšina, njihovo število ni najbolj pomembno, pa se je zapletla v mrežo paragrafov. Po doslej znanih podatkih bi lahko trdili, da se vlada ni zavedala obsega in posledic problema, čeprav je bila na to izrecno opozorjena. Argumenti - predvideni sporazumi z nastajajočimi državami - so se zdeli dovolj prepričljivi tudi za zakonodajalca.
Z izbrisom so se začeli do tedaj nepojmljivi zapleti. Osebe, ki se niso odločile sprejeti državljanstvo - zaradi preračunljivosti, strahu ali preprosto nevednosti - so ostale povsem brez pravic. Polnopravni državljani s stalnim bivališčem, nekateri rojeni tukaj, so postali tujci, ki so bili celo v slabšem položaju kot pravi tujci. Država se je na nastali položaj odzvala stihijsko. Spreminjala je navodila upravnim organom, istovrstne zadeve je reševala različno, odvisno od časa in kraja. Na krivice, ki jih je povzročil izbris, je v svojem prvem letnem poročilu, že pred petnajstimi leti, opozoril varuh človekovih pravic. Ugotovil je, da »zatečenih oseb«, kakor so se takrat imenovali izbrisani, zakon o tujcih sploh ne ureja. Od tod tudi izvirni greh, ki je povzročil številne osebne drame in, kakor se je pokazalo, najbolj množično kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji.
Najbolj nerazumljivo pa je, da kljub vsem opozorilom država ni ukrepala. Vsaj varuhovim navedbam bi vlada morala prisluhniti. Vendar tega ni zmogla ali hotela nobena. Pravzaprav je bila večino časa na oblasti levica. Sprejeti zakon je njihov popravni izpit. Od tod tudi toliko nasprotovanj desnice in grožnja z referendumom.
Predsedniki koalicijskih strank še niso sprejeli končne odločitve o referendumu Foto: Igor Zaplatil/Delo