Popravni izpit za Pahorja

Borut Pahor je zmagovalec, Marjan Šarec prvo ime pravkar končanih predsedniških volitev. Takšen razplet je po eni strani pričakovan, po drugi pa presenečenje. Pričakovano je bilo, da je Pahor zmagal. Bil je veliki favorit od vsega začetka, čeprav je bila na koncu razlika precej manjša, kot se je zdelo, da bo po prvem krogu pred tremi tedni.

Letošnje predsedniške volitve so upravičile svoj pomen in vlogo, kakršno so dobile zaradi dejstva, da so bile umeščene le dobrega pol leta pred parlamentarnimi volitvami. Tokrat se volitve predsednika republike niso zdele zgolj nekakšen izbor mis Slovenije, kakor je pred časom neskladje med ustavnim položajem predsednika in neposredno izvolitvijo ponazoril ustavni pravnik Igor Kaučič. Relativen uspeh Marjana Šarca nas opozarja, da fenomen novih obrazov ni popolnoma izčrpan in da bi utegnil še vedno imeti pomembno vlogo tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah, tako kot na zadnjih in predzadnjih volitvah.

Pahorjeva zmaga prinaša še eno pomembno sporočilo. V slovenski politiki se že dolgo ni zgodilo, da bi kakšen politik z vrha ponovil mandat, čeprav so tudi tokrat številni volivci oddali glas proti staremu. Tudi to je sporočilo, ki ga bodo v vrhovih političnih strankah gotovo upoštevali, preden se bodo pognali iz startnih blokov. A preden bodo začeli preračunavati levi in desni, naj ne prezrejo podatka o volilni udeležbi. Čeprav je ta bila rekordno nizka, o legitimnosti ne bi smeli dvomiti, ker so bile volitve svobodne in poštene. Pa vendar, množična neudeležba pomeni pomembno sporočilo novim in starim politikom, predvsem pa Borutu Pahorju, ki mu prihodnjih pet let ne bo treba delati permanentne kampanje. Če želi, da bi dobil še kakšnega naslednika, naj funkciji, ki jo tako rad opravlja, vrne pomembnost, dostojnost in državniško držo.