Populisti

Še jeseni je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek suvereno napovedoval prenovo sistema plač vodstev družb v državni ali lokalni lasti. Za to se še vedno zavzema, a zdaj že priznava, da političnega soglasja za to ni. Vse kaže, da ga vsaj do volitev niti ne bo. Desus sprememb ne podpira, v SD diplomatsko odgovarjajo, da to ni prednostna naloga vlade, v SMC pa ne čutijo posebne želje po remontu tega sistema, saj nimajo stališča. Povedano drugače: dobro leto pred volitvami si nihče ne upa drezati v to vročo žerjavico.

Pogled na plačni seznam direktorjev državnih družb kaže, da ti ne spadajo ravno med najslabše plačane šefe, navsezadnje večinoma presegajo povprečno menedžersko plačo, ki se po oceni združenja in nekaterih drugih analiz giblje okoli 5500 evrov bruto. Vprašanje pa je, ali je sedanji sistem plač dovolj spodbuden za doseganje boljših poslovnih rezultatov družb. Večina avtomatično prejema maksimalni fiksni del plače, vezan na povprečje v družbi, medtem ko variabilni del znaša največ 30 odstotkov prihodka. Če bomo želeli doseči ambiciozno zastavljen osemodstotni donos državnih družb, bi bilo morebiti vendarle smiselno razmisliti tudi o tem, da bi bili prejemki direktorjev bolj odvisni od njihovega dosežka. A v to kislo jabolko si politika, kot kaže, ne upa ugrizniti.

Lahovnikov zakon je bil pred leti sprejet zato, da je omejil nekatere astronomsko visoke prejemke menedžerjev, ki družb še zdaleč niso vodili uspešno, in od takrat so se prejemki vodilnih spustili v bolj zemeljske okvire. Res smo se v tem času v družbah brez zgornje letvice srečevali tudi z nekaterimi ekscesi, kot so bile plačne čarovnije v slabi banki, a imamo tudi dobre zglede. Za prejemke vodilnih v Slovenskem državnem holdingu (SDH) in Kapitalsko družbo omejitve iz Lahovnikovega zakona ne veljajo, a so kljub temu znotraj teh meja.

Spremembe Lahovnikovega zakona za prenovo sistema nagrajevanja vodstev državnih družb sicer niti niso nujne. Zakon o SDH že zdaj omogoča, da skupščina družbe sprejme drugačno politiko prejemkov, a mora SDH za to prej dobiti soglasje vlade kot skupščine. To pa je najbrž težko pričakovati. Vladajoče stranke so, kot kažejo njihove poteze v zadnjih dneh, že v popolni predvolilni tekmi in usmerjene le še v populistične ukrepe: tako je vlada napovedala dvig minimalne plače za več, kot znaša inflacija, s čimer bo še zmanjšala plačne škarje in povečala uravnilovko prejemkov. Z zdravstveno reformo pa namerava večje breme dodatnega plačila naložiti bolje plačanim delavcem. Prav tistim, ki jih je, ker spadajo med »najbolj produktivne«, letos nekoliko dohodninsko razbremenila. Kar cesar da, lahko tudi vzame!

Direktorjem državnih družb tako kot edina spodbuda ostane, da z boljšim poslovanjem in ustvarjanjem dodane vrednosti zvišujejo povprečno plačo zaposlenih v družbi, ki jo vodijo, in s tem tudi svoje prejemke. Upajmo le, da to ne bo šlo na račun donosov, ki že zdaj niso briljantni.