Poslušati in slišati

Zdravilo, ki ga mora jemati bolnik, ni čarobni vzvod za izničenje težav.

Objavljeno
14. februar 2013 19.12
Diana Zajec, zdravje
Diana Zajec, zdravje
V idealističnih filozofijah je veljalo, da je duhovnost od telesa neodvisni, samostojni del človekovega bistva. A v človeški biti je trdno zasidrana prepletenost duhovnega, duševnega in fizičnega. Soodvisnost vseh teh elementov človekovega jaza se kaže na prav vseh bivanjskih oziroma eksistenčnih ravneh edinstvenega in edinega življenja slehernega posameznika. Da se to lahko uresničuje v hoteni smeri in z želeno izpolnitvijo, pa mora biti izpolnjen ključni pogoj: harmonija omenjenih prvin.

Ta cilj, žal, (p)ostaja izpolnjen zgolj v idealnih in idealiziranih pogojih. Ti se v resničnem življenju razpršijo kot milni mehurčki, po »zaslugi« stresnih situacij in nevzdržnih obremenitev, ki puščajo neželeni odtis. Odtis, ki dobiva svoj odraz v človekovem počutju in zdravju. To dvoje lahko začne posledično pešati. Po drugi strani pa ima človek na voljo številne vzvode, da nastalo stanje popravi. Sam. Tega resda ni vedno mogoče doseči v stoodstotnem deležu, toda včasih so že malenkostne izboljšave v okrnjeni kakovosti življenja tiste, ki pripomorejo k premiku na bolje. K boljšemu zdravju.

Jasno je, da zdravilo ali nabor zdravil, ki jih mora jemati bolnik, ni čarobni vzvod za izničenje težav. Nasprotno, včasih dodatne težave povzročijo prav zdravila, s stranskimi učinki, ki se najpogosteje pojavijo takrat, ko bolniku zmanjka časa, volje ali pripravljenosti za upoštevanje predpisane terapije. Ali, kar je še huje, ko zdravnik »ne sliši in ne vidi« opozoril bolnika, ko mu ta poroča o težavah, ki so se začele pojavljati po jemanju določenega zdravila.

Veliko je stvari, ki vplivajo na potek zdravljenja. Pravzaprav tudi pri procesu vračanja zdravja razpotij in spregledanih kažipotov ni prav nič manj kot na splošno v življenjskih preizkušnjah in preizkušanjih. Včasih posameznik povsem nezavedno sprejme edino pravo odločitev, ki njegovemu poprejšnjemu življenjskemu toku narekuje predrugačen ritem gibanja. In tako samemu sebi pomaga pri ohranjanju zdravja.

Poglejmo glasbo, na primer. Ta je že od nekdaj neodtujljivi del človekovega življenja, pripoznana pa je tudi kot pomoč oziroma podpora pri zdravljenju. V Avstriji, denimo, je glasbena terapija že nekaj let celo uzakonjena kot del medicinskega zdravljenja, saj omogoča aktiviranje sil za ozdravitev, pomaga krepiti imunski sistem in ima niz dobrih učinkov, skupaj s tem, da podaljšuje življenje.

Če si človek prisluhne – pravočasno, seveda –, ima lahko takšna pozornost, ki ji sledi takojšnje ukrepanje, izjemen terapevtski učinek. Preventivni pa tudi kurativni. Zavestna zbranost, ki zahteva večjo zavzetost za izboljšanje počutja, lahko namreč v naboru motečih dejavnikov hitro najde tistega, ki povzroča največ težav. Pomislimo, denimo, na delovno okolje. Imate kdaj občutek, da vas v delovnih prostorih, kjer prebijete dolge ure, dneve in leta, nenehno nekaj draži? Temu so lahko krivi biološki agensi – paraziti, bakterije ali virusi –, ki se namnožijo v slabo vzdrževanih klimatskih sistemih. Ti so vsako leto krivi za najmanj 15 odstotkov na novo postavljenih diagnoz raka. Dokazano.

Veliko je stvari, vsepovsod v okolju, ki vplivajo na zdravje. Veliko jih ostane spregledanih. In prav zato je treba poslušati in tudi slišati. Tihe opozorilne znake. In ukrepati.