Posoški puntarski žlikrof: Onezaveščena Cerkljanska

Cerkljanska saga s Certo holdingom dobiva po rušenju nekdanjega vodstva, prekupčevanju z delnicami in sodnimi procesi novo serijo epizod na temo – sodnih procesov. Precej neizvirno. Povod za to sta dve nedavni skupščini, posledica pa sta dve vodstvi holdinga, ki morata v medsebojnem (sodno-medijskem) spopadu zgolj izgubljati čas. Kajti ena stran je spregledala ali pa si noče priznati, da je po vsaj desetletju apatične stagnacije in poslovni brezidejnosti Cerkljansko – nekdaj uspešni gospodarski mikrokozmos, čeprav še tako introvertiran – ujel čas, ki mu ponuja novo priložnost. Nova priložnost pa so lahko novi obrazi, ker imajo prejšnji že precej gub, mlajših pa ni, ker jih generacija samozadostnežev ni hotela spustiti zraven.

Kakor koli, nekdaj je omenjeni holding simboliziral hribovsko okolje, ki se je zedinilo z več kot dvema milijonoma delnic. Danes jih 40 odstotkov obvladuje družba Postojnska jama, glede na izid (ene) skupščine pa skoraj dve tretjini kapitalskega razmerja. To je znanilec novih časov, ne glede na to, koliko to nekomu ni všeč.

Z znanilci novih časov se je oblikovala civilna pobuda Ozaveščena Cerkljanska. Spodbudni odziv na nekdanje vodstvo holdinga, ki se je zaradi ignoriranja delničarjev znašlo v slepi ulici in pod giljotino, je nadgradila s seciranjem postopkov kupovanja delnic in pravnih postopkov ter zakonitosti predzadnje skupščine. To je bila pravzaprav še največja dodana vrednost in bistvo holdinga. Toda ...

Parkiriščna skupščina, ki je glede na očividce ni bilo, in posledična domnevna poneverba zapisnika skupščine je vnovični zavoj v slepo ulico, kjer pa namesto giljotine čaka samurajski meč za harakiri. Zavračanje realnosti s sprenevedanjem in kontradiktornimi (ali celo kriminalnimi?) pravnimi manevri je pobudo spremenilo v tragični ciganski cirkus, kjer vladajo pravila, da pravil ni.

Že zaradi doslednosti: Ozaveščena Cerkljanska je izvedla svojo skupščino, na sklepe druge skupščine pa vložila izpodbojne tožbe. Udeležila se je sklicane skupščine, a vseeno tožila, da je bil njenim članom vstop fizično prepovedan. Z vso pravno falango in čeladarski dramskimi igralci iniciativa ne loči med predlagateljem in sklicateljem skupščine. Tako se je z dobronamernim moralnim kapitalom iz preteklosti Ozaveščena Cerkljanska spremenila v obsodbe vredno razočaranje. Ali pa je zgolj odvrgla masko.

Toda ne glede na njeno početje, ki z varovanjem malih delničarjev – razume jih kot nepismene, ki ne bi smeli sami odločati o lastnini – nima prav nobene zveze več, je do skrajnosti sprevrženo, da v tej neizmerni kritiki prihajajočih sprememb in strahu pred prišleki iz drugih dolin (ali jam) na parkirišču na direktorsko mesto holdinga imenuje Sergeja Racmana, »slovaškega« poslovneža, ki je redefiniral hobotnice. Pljunek v skledi je velik. Pa dober tek!