Pošteno

Neposredne povezave med parlamentarnimi in lokalnimi volitvami ponavadi ni, vendar v slovenskem primeru, ko bodo državljani od maja do oktobra odšli trikrat na volitve (če zanemarimo referendum), se analogijam težko izognemo.

Pozitivna Slovenija in njen prvak, ljubljanski župan Zoran Janković, sta na parlamentarnih volitvah dobila močan udarec. Stranka se po tem, ko je Janković spet prevzel vajeti in s tem povzročil razdor v PS, ni prebila v državni zbor. Soli v rano pa je še dodatno natrl minimalni uspeh Zavezništva Alenke Bratušek. Pregled rezultatov po volilnih okrajih pokaže, da je bil Janković poražen tudi v Ljubljani, saj ni v nobenem slavil zmage – prav nasprotno, bil je močno poražen. Poraz pa je toliko bolj dramatičen, ker je v zadnjih dneh kampanje po oglasih sporočal, da je glas za Pozitivno Slovenijo glas za Zorana Jankovića.

Njegov izračun na državnozborskih volitvah 2011, ko si je pokoril Slovenijo, je temeljil prav na prepričljivi zmagi v glavnem mestu. Kaj torej pomeni izguba podpore med meščani na zadnjih volitvah?

Predvsem kaže, da nihče, niti Janković, ni nenadomestljiv. Volilno telo ni nagradilo ponovnega prevzema stranke, ki jo je sicer ustanovil, in s tem uničenja koalicije in vlade, ki jo je vodila Bratuškova. Verjetno so volivci prav od njega pričakovali več konstruktivnosti in gradualnega delovanja, ne pa rušilnih, destruktivnih in sebičnih potez. Ob analiziranju Jankovićevega poraza pa ne moremo mimo neposrečenega volilnega gesla Pošteno.

S tem je verjetno poskušal odpraviti madež, ki ga nosi vse od usodnega poročila o njegovem premoženjskem stanju, vendar je večini privabil le pomenljiv nasmešek na obraz, medtem ko je Jankovićev prepoznavni nasmejani obraz izginil s plakatov. Ob županu lahko dobi volivec pozitivne in negativne asociacije, poštenost pa je najbrž med zadnjimi, ki mu pridejo na misel. Za to je zaslužen Janković sam, saj je pogosto zatrjeval, da je zanj učinkovitost na prvem mestu.

Občino je zato hotel voditi kot podjetje, kot Mercator, katerega izgubo vodenja, kot kaže, po skoraj desetih letih še vedno ni prebolel, vendar je z avtoritarnim vodenjem na Magistratu izgubil številne podpornike. Podporo pa izgublja tudi zato, ker v Ljubljani ali, bolje rečeno, v središču lahko pokaže le estetske izboljšave, težko pa bi rekli, da je prestolnico spremenil v gospodarsko središče evropske jugovzhodne regije. Krivda seveda ni samo njegova, vendar so ljudje od njega pričakovali večjo zavzetost v tem smislu, in ne kitenja z naslovom Zelena prestolnica Evrope (kar je sicer lep uspeh). Vse prevečkrat se županove menedžerske sposobnosti kažejo le v kreativnem pretakanju sredstev iz javnih zavodov na občino in še kam.

Zadnjo besedo bodo imeli meščani, vendar nedeljski rezultat kaže, da bi resen kandidat iz Stranke Mira Cerarja slavil na jesenskih županskih volitvah, z upanjem na bolj transparentno in demokratično vodenje mesta ter z mislijo na vse meščane, tudi tiste na obrobju. Pošteno?