Tiskane izdaje
Rad bi imel kakršnega koli že, ko pa se je pojavil najnovejši čudež rajskega jabolka, si ga je sedemnajstletnik iz mesta Huaishan v kitajski provinci Anhui tako zelo zaželel, da se je odločil prodati ledvico in kupiti to čarobno ploščico.
Do posrednika, ki je želel kupiti njegovo ledvico, je prišel po internetu. Z vlakom je odpotoval v sosednjo provinco Hunan, kjer so nato v bolnišnici številka 198 (na Kitajskem so s številkami označene vojaške bolnišnice) v mestu Chenzhouju 28. aprila opravili operacijo. Dobil je 22.000 juanov, kar je malo manj kot 4000 ameriških dolarjev. Srečen – čeprav brez desne ledvice – je samega sebe že videl na poti v prodajalno elektronske opreme.
Tri dni pozneje je prišel fant domov z ipadom 2 in iphonom 4 v torbi, njegovi materi pa se je zdelo sumljivo, kje je dobil denar za drage igračke. Družina je namreč živela več kot skromno. Dolga, še nezaceljena brazgotina na desni strani abdomna ji je ponudila mučni odgovor.
Nadaljevanja zgodbe si ni težko predstavljati. Mati je sina prijela za roko in ga odpeljala v Chenzhou v bolnišnico številka 198, kjer pa še slišali niso za trgovino z ledvicami, saj, kot trdijo, »sploh niso opremljeni za presajanje organov«. Ko so od vrat do vrat končno prišli do sobe, ki jo je Xiao Zhen prepoznal, se je izkazalo, da gre za urološki oddelek, ki ga ima v zakupu poslovnež iz južne province Fujian. Vsi so si umili roke, nihče nič ne ve in vsi zgolj usmiljeno zmigujejo z rameni nad tem, da se gimnazijec z ipadom v nahrbtniku vsak dan slabše počuti.
Na to tragično zgodbo je mogoče gledati iz različnih zornih kotov.
V enem sedi mafija, ki kupuje organe od nesrečnih revežev in jih po desetkrat višjih cenah prodaja premožnim nesrečnežem. Dva med seboj zelo oddaljena družbena razreda tako poveže z običajno kirurško nitjo in popolno organizacijo kriminalne mreže.
Iz drugega zornega kota se dopolnjuje slika rodnega kraja slovitih digitalnih izdelkov, saj nekoliko južneje od Xiao Zhengove province sestavljajo ipad 2, malce bolj zahodno pa ga polirajo. Ko je 20. maja v tovarni v Chengduju, iz katere pošiljajo na trg gotove izdelke, zaradi nakopičenega kovinskega prahu izbruhnila eksplozija, v kateri so umrli trije delavci, petnajst pa jih je bilo ranjenih, je vse po vrsti najbolj skrbelo, ali bo zaradi tega zamujala dobava kultnih ploščic na svetovne trge.
Pa to ni bil zgolj krik licemerstva, temveč resnična bojazen, da se bo z vsakim dnem zamude zniževala vrednost Applovih delnic, kronanih z redkim optimizmom, to pa je tisto zadnje, kar bi kdo potreboval v trenutku, ko si vsi silovito prizadevajo za izhod iz krize oziroma vsaj za to, da ne bi zdrsnili v novo finančno brezno.
V tretjem kotu zgodbe o Xiao Zhengu brez desne ledvice pravzaprav ni kriv ipad. V globalno jabolko izvirnega greha so Kitajci ugriznili tako kot vsi drugi, potem ko so spoznali, da ima vse svojo denarno vrednost in da je za tržno ceno, denimo, ledvice mogoče dobiti eno digitalno ploščico, mobitel in morda še kaj iz prodajalne sodobnih sanj. Ko vemo, koliko stane, na primer, srce, lahko nenadoma izračunamo tudi, koliko stanje življenje, in takrat smo že pripravljeni na izgon iz raja, saj ne bomo nikoli več živeli z nedolžno radostjo, ki jo prinašajo nov dan, vedro nebo in požirek vode iz izvira.
Zgodba pa ima še četrti zorni kot. Tisti, iz katerega se vstopa v virtualni svet, da bi se dogovorili glede prodaje ledvice, nato pa za ta denar kupili tako zaželeno sredstvo za spreminjanje vsega v virtualno obliko stvarnosti, ki je privid, in iluzijo, ki je tako zelo resnična. V tej četrti razsežnosti obstoja se danes dogajajo velike stvari, izmenjujejo se informacije o najnovejših tehnikah presajanja organov, organizirajo se revolucije različnih oblik, postavljajo veliki zidovi in napeljujejo ognjene bodeče žice z opozorilom »ne stopi čez mejo«, v kratkem pa bodo, kot poudarjajo kitajski vojaški strokovnjaki, v tem prostoru potekale tudi hekerske vojne, ki ne bodo nič manj uničujoče od tistih pravih.
Ko se preberejo vsa ta sporočila, ki jih pošilja Xiao Zhengov ipad, kupljen za desno ledvico, se izkaže, da so številni koti sveta povezani v svojih absurdih in absurdni v svoji logičnosti, kajti to ni zgolj tragična napaka sedemnajstletnika, ki je zašel v vojaško bolnišnico številka 198 in se vrnil domov z brazgotino na abdomnu. To je zgodba o globalnih lističih z izpisanimi cenami vsega, kar imamo ali želimo imeti. Koliko stane tisto, kar Xiao Zhenga čaka v iznakaženem življenju? Tudi to se da izračunati.
