Povišanje, ki ga ni

Upokojenci, ki ste danes ujeli novico, da je Zpiz spremenil najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo skupaj z odločbo o povišanju najnižje pokojnine za leto 2014 – naj vas to ne zavede. Sprememba oziroma povišanje obeh osnov, od katerih se izračunavajo pokojnine (in ne pomenijo konkretnih zneskov pokojnine!), ne pomeni nič več in nič manj od vsakoletnega rutinskega postopka zavoda, ki omogoča, da novim upokojencem iz tekočega koledarskega leta lahko izdajo veljavno odločbo o odmeri pokojnine. Ne gre torej za nikakršno usklajevanje pokojnin z življenjskimi stroški, ki smo jim bili priča v preteklosti. Valorizacije v lanskem in v letošnjem letu ni, in to je še vedno res.

Sklep o povišanju najnižje pokojnine prinaša dober evro več na mesec upokojencem, ki so se upokojili po 1. januarju 2014 in prejemajo z zakonom določeno najnižjo pokojnino. Zadnja pokojninska reforma je padanje pokojnin ustavila le za tiste, ki so se upokojili po novi zakonodaji. Preostalim se njihovi mesečni prejemki še naprej znižujejo.

Veselje ob povišanju tudi sicer hitro splahni ob soočenju s konkretnimi številkami. Odmera najnižje pokojnine za 15 let pokojninske dobe znaša po novem – vključno s povišanjem – 198,32 evra.

Kako si lahko nekdo, ki prejme ta mizerni znesek – čeprav višjega za dober evro –, pomaga skozi mesec, je prepuščeno domišljiji vsakega posameznika. Za kar nekateri potrebujemo veliko domišljije, je za 3125 upokojencev kruta realnost, nič manjša od zadnjih statističnih podatkov. Ti kažejo, da je leta 2012 pod pragom revščine, ki je za enočlansko gospodinjstvo znašal 606 evrov na mesec, v Sloveniji živelo 271.000 oseb, med njimi kar 83.000 upokojencev.