Tiskane izdaje
Na sprehodu po mestu nas v poletnih mesecih poleg zapor, ki varujejo pred padci v gradbene jame, vsake toliko ustavijo še drugačne zapore – take z napisom Pozor, snemanje! Čeprav Mestna občina Ljubljana (MOL) nima zbranih natančnih podatkov, koliko dovoljenj za snemanje več je izdala v zadnjih, recimo, petih letih, je že na prvi pogled očitno, da je Ljubljana postala priljubljena kulisa reklamnih spotov. Tuje naročnike, med katerimi so tudi prestižne blagovne znamke, navdihujejo ljubke ulice starega mesta, vedute z gradom v ozadju, arhitektura in Ljubljanica. Le po moderne zgradbe, ki nakazujejo poslovne centre, se morajo odpraviti v sosednje države.
Ljubljana je do snemalnih ekip prijazno mesto, je zaključek večine producentov reklamnih oglasov. In to trdijo, čeprav morajo od januarja letos MOL plačevati do 800 evrov na dan za snemanje na javni površini. Mesto je neprijetnostim navkljub (zapore ulic in cest, pritožbe stanovalcev ...) namreč le sprevidelo tudi dobrobiti tovrstne eksploatacije javnega prostora. Ne samo v promocijsko turističnem smislu (konec koncev v reklami nikjer ne piše, kje je bila posneta prav v Ljubljani), ampak v smislu veliko oprijemljivejše gospodarske dobrobiti. Od januarja se je v mestno blagajno tako samo iz nove takse za snemanje komercialnih oglaševalskih spotov nateklo 39.400 evrov.
Nezanemarljivo je tudi to, da je, kot se je izrazil eden od producentov, njihov »turist« človek z nadpovprečnimi prihodki in zato v mestu tudi nadpovprečno troši, pri čemer je dvajseterico tujih klientov – producentov, računovodij, agencijskih kreativnežev, ki so po teden ali dva nastanjeni v enem od hotelov s štirimi zvezdicami (ko bo zgrajen prvi s petimi, jih bodo gotovo namestili tudi tam), radi dobro in drago jedo ter nakupujejo. Neredko se k nam vrnejo še na dopust.
Da bi šli reklamarjem, predvsem pa filmarjem, ki so na podlagi odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin oproščeni plačila uporabnine in na novo uvedene takse, kar najbolj na roko so na MOL vzpostavili celo tako imenovano Filmsko točko. Ta ne izdaja samo dovoljenj za snemanje, ampak zagotavlja konkretno logistično podporo in brezplačne usluge v pristojnosti mestnih služb; od najema mestnega avtobusa, poslovnih prostorov do le delnega plačila stroškov za izdelavo elaboratov za zaporo prometa.
A, da bo Ljubljana postala »Ljubljana – a film city«, kot namigujejo v brošuri, ki jo je v sodelovanju z mestnim oddelkom za kulturo izdal Kinodvor, je treba še kaj več. Že leta v zakonu o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji, čaka na potrditev vlade predlog o uvedbi davčnih spodbud oziroma državne pomoči v obliki denarnega povračila tujim producentom, ki bi snemali pri nas. Davčne spodbude, ki jih pozna veliko evropskih držav, tudi Hrvaška, naj bi vlada zdaj sicer končno potrdila, veljati pa naj bi predvidoma začele po novem letu. Pri tem se nekaterim iz zainteresirane javnosti poraja dvom, da zgolj uvedba olajšav v Slovenijo ne bo privabila tujih producentov. Za resnejši posel, bi država morala k stvari pristopiti še bolj strateško in kompleksno.
