Tiskane izdaje
Nekateri šefi gradbenih podjetij so svoje družbe pred stečajem izčrpali, kot bi iz jajca izsesali rumenjak, upnikom pa pustili prazno lupino. Ničvredno in nepotrebno. Zato ne preseneča, da neplačani delavci, podizvajalci, dobavitelji in bankirji zahtevajo izpodbojne tožbe za sporna dejanja ter odškodninske tožbe in kazenske ovadbe proti odgovornim. A morebitni uspehi na sodiščih bodo za upnike nič več kot pirova zmaga.
Gospodarski kriminal v slovenskih gradbenih podjetjih je ob prezadolženosti, pretirani navezanosti na avtocestni program, ustavitvi investicij v krizi in mrtvilu na nepremičninskem trgu še najmanjši vzrok za kolaps gradbenih podjetij. A upniki so na mahinacije gradbincev, s katerimi so ropali klinično mrtva podjetja, še posebno občutljivi. Stečajni upravitelj SCT Naložb je vložil tri izpodbojne tožbe, s katerimi je oporekal dvema ključnima transakcijama, s katerima je Ivan Zidar iz sistema SCT izvedel dve živi podjetji: Tovarno asfalta Črnuče (TAČ) in Tovarno kovinske opreme (TKO). Medtem ko sodišče o prodaji TAČ še ni odločilo, so bile SCT Naložbe neuspešne pri milijonski tožbi glede sporne prodaje TKO. Po drugi strani pa so SCT Naložbe dobile pol milijona evrov težko tožbo proti Zidarjevi družbi SCT Holding. Na tem podjetju se je namreč znašla kupnina za TAČ, ki jo je SCT Naložbam v obliki delnic Krke dal CPL. A to je slaba tolažba za NLB in LHB, upnika SCT Naložb, saj je Zidarjeva družba verjetno brez omembe vrednega premoženja. Po zadnjih podatkih s konca leta 2012 je imela namreč negativni kapital in 3,3 milijona evrov finančnih obveznosti.
Podobna izčrpavanja so se tik pred stečaji dogajala tudi v drugih gradbincih. Nepoplačani podizvajalci napovedujejo odškodninske tožbe proti nekdanjemu prvemu človeku GPG Borisu Dolamiču, ki ga je NPU menda že kazensko ovadil zaradi domnevnega oškodovanja upnikov. Vodilni v CPL so iz svoje hčerinske družbe KPL počrpali tri milijone evrov, za kar je mogoče v prihodnje pričakovati obtožnice proti lastniku CPL Ranku Mimoviću in nekdanjemu direktorju cestnega podjetja Stanku Petriču, ki sta sicer v hramu pravice že priznala prevaro podizvajalca. »Prva dama slovenskega gradbeništva« Hilda Tovšak pa si je prislužila toliko ovadb, da jih sploh ne more prešteti na prste ene roke.
Po kazenskem zakoniku je za oškodovanje upnikov zagroženih pet let zapora. A čufti na jedilniku marsikaterega gradbinca upnikov ne bodo ne potešili ne rešili. Zaradi osiromašene stečajne mase gradbenih podjetij bodo ostali nepoplačani ali pa bodo dobili vrnjen le delček svojih terjatev. Zato je pomembno, da upniki preprečijo umetno prelaganje začetka stečaja, ki služi le zadnji kraji, in dolžnika pravočasno pošljejo v stečaj. Zakonodaja aktivno delovanje upnikov omogoča, največjo odgovornost pa morajo prevzeti banke ter državni DUTB in finančna uprava.
