Predvolilne prioritete

Stranka Mira Cerarja je kot novinka svoj politični kapital zgradila na etičnosti. Glede na izredno volilno podporo je nedvomno vzbujala visoko stopnjo (za)upanja. Pol leta pred novimi volitvami je slika precej drugačna. O resnih sistemskih ukrepih in reformah ni več govora, v ospredje stopajo priprave na nove volitve. V kontekstu teh je urejanje kadrovskih zadev visoko na prioritetni listi izvršilne veje oblasti. In kljub velikim zavezam ne ravna nič drugače kot še vsaka njena predhodnica doslej.

Še pred novim letom namerava vlada zamenjati vodstvo Luke Koper, s katerim je tako rekoč v permanentnem konfliktu. Po vseh dramah v UKC v času te vlade zdaj ta išče rešitev v menjavi generalnega direktorja, medtem ko je popolnoma jasno, da zato težave bolnikov ne bodo nič manjše. Če namerava vlada tako demonstrirati obvladovanje hitrega reševanja problemov, se je stvari lotila na napačnem koncu. Farsa z menjavo direktorja celjske bolnišnice prozorne namere vlade v zadnjih mesecih obstoja le še podkrepljuje.

Politično kadrovanje torej še zdaleč ni omejeno zgolj na državna podjetja. Pritiski po postavljanju strankarskih kadrov na vodilne položaje so čedalje večji tudi v javnih zavodih. Oblast se ne ozira na svarila stroke, da gre za preveč občutljiva vprašanja, da bi se z njimi igrala politika. In kot da nikomur ni mar dejstvo, da postavljanje političnih somišljenikov na mesta, kjer je potrebno strokovno znanje, na dolgi rok podira standarde v družbi.

Če bi šlo pri vsem skupaj res samo za veliko skrb za odgovorno vladanje, vključno s postavljanjem nadzornikov v državnih podjetjih in članov svetov v javnih zavodih, ki delujejo kot podaljšana roka vlade, ta politična realnost niti ne bi bila tako sporna. A tudi najbolj etični vladi nas o tem ni uspelo prepričati.