Prehitevanje (v škarjice)

Vlada je eno leto pred pogodbeno predvideno in napovedano uvedbo sodobnega elektronskega cestninjenja za vozila nad tremi tonami in pol podražila cestnino v obstoječem sistemu za tri do petdeset odstotkov. Državna avtocestna družba naj bi tako prihodnje leto zbrala do 44 milijonov evrov dodatnih sredstev. Kar je manj, kot si država odreže od Darsovega dobička.

Dars potrebuje dodaten denar za vračanje posojil, ki jih je z državnim poroštvom (in navodilom) porabila za gradnjo avtocestnega omrežja. Za večino tovornjakov se bo cestnina povišala za nekaj deset odstotkov, saj omenjena triodstotna podražitev velja le za najčistejše manjše velike tovornjake.

Slovenske cestnine so že sedaj po višini le za avstrijskimi, oba sistema, tako vinjetni za lažja vozila – predvsem osebna – kot »klasični« za težja vozila, pa sta nepravična. Prvi zapoveduje enako plačilo tistemu, ki prevozi vsak dan Slovenijo po dolgem in počez in onemu, ki gre po ljubljanski obvoznici samo enkrat na teden v trgovino. Drugi pa je s cestninskimi postajami toliko luknjičast, da vožnja po omenjeni ljubljanski obvoznici ali pa po obalni hitri cesti pod Markovcem ni zaračunana.

V Darsu ugotavljajo, da so kljub povečanemu prometu s cestninjenjem težjega prometa lani zbrali manj denarja kot predlani. Ob zadnji podražitvi in uvedbi popustov glede na čistost tovornjakov so se sestavljalci cenika očitno vsaj malo ušteli, saj niso računali, da je »nečistih« vozil vedno manj. Kakorkoli: od lanskih 350 milijonov evrov cestnin je Dars 188 milijonov evrov, okrog 54 odstotkov, zbral od težjega prometa. Ob tem, ko se dražijo cestnine na Hrvaškem in ko v Nemčiji uvajajo avtocestne nalepke, bi bila ena od možnosti podražitev slovenskih vinjet. Vendar je za leto 2017 že prepozno. In seveda – »politično« nesprejemljivo.

Očitno pa je sprejemljivo obremenjevanje gospodarstva. Prevozniška združenja, ki so bila po celoletnih pogajanjih z infrastrukturnim ministrstvom o tem, kako omiliti posledice podražitve cestnin postavljena pred izvršeno dejstvo, so ob podražitvi pozvala prevoznike, da naj podražijo svoje storitve in višje cestnine »prenesejo« še na naročnike prevozov. Kar bo povzročilo revolt ostalega gospodarstva ali pa izgubo posla.

Statistike kažejo, da je Slovenija najbolj tranzitna med vsemi državami v EU. Posledično je na naših avtocestah več kot štiri petine tujih tovornjakov. Nemci prav sedaj dokazujejo, da se da z zapleteno formulo zaščititi domače uporabnike avtocest, tako da uvedbe vinjet na svojih financah ne bodo čutili. Tudi naši avtoprevozniki so vladi že večkrat predlagali, kako bi jim lahko prišla naproti. Ni treba biti vedeževalec, da ugotoviš, da smo v tednu po sprejemu vladne odločitve v zatišju pred viharjem. Očitno pa je marsikdo že pozabil, da imajo prevozniki v rokah močno (in težko) orožje. Ki so ga tudi pri nas že znali učinkovito uporabiti – da o izkušnjah naših zahodnih sosedov niti ne govorimo.