Prekrižani roki

Ko je etiopski maratonec Fejisa Lilesa stopil čez ciljno črto, je roki dvignil v zrak in ju prekrižal. Nad zapestjem prekrižani roki nista bili gesta zmagoslavja ob osvojeni srebrni kolajni. Lilesa je s prekrižanima rokama sporočal, da je njegovo ljudstvo, ljudstvo Oromo, izpostavljeno nasilju etiopskega režima. Po tekmi je povedal, da etiopska vlada pobija pripadnike njegovega ljudstva. Povedal je, da se v Etiopijo najbrž ne bo vrnil. »Če me ne bodo ubili, me bodo zaprli.« Ko je stopil na drugo stopničko odra za zmagovalce, je spoštoval protokol. Na olimpijskih igrah, dogodku, ki je zasičen s političnimi pomeni, so politične geste tekmovalcev prepovedane. Ko gre za politične geste tekmovalcev, je lahko srd olimpijskih bogov neizmeren, uničujoč.

Oktobra letos bo minilo deset let od smrti Petra Normana, tekača na 200 metrov, olimpijskega podprvaka. Peter Norman je še vedno avstralski rekorder. Rekord je postavil na igrah v Mehiki leta 1968. Potem ko je v Mehiki osvojil srebrno kolajno in je dosegel olimpijsko normo za igre leta 1972, ga avstralski športni funkcionarji niso poslali v München. Ker ni mogel na igre, je nehal tekmovati.

Kaj je bil Normanov greh? Ko sta mu temnopolta tekača Tommie Smith in John Carlos, prvi in tretji v teku na 200 metrov, po rekordnem teku v Mehiki povedala, da bosta na odru za zmagovalce v znak protesta proti rasizmu v zrak dvignila v črno rokavico odeti pesti, sta ga vprašala, ali bi njuno gesto podprl. »Verjameš v človekove pravice?« sta ga vprašala. »Verjameš v Boga?« Norman je odgovoril pritrdilno. Na prsi si je pripel značko organizacije Olimpijski projekt za človekove pravice. Ker je Carlos črno rokavico pozabil v olimpijski vasi, je Norman Smithu in Carlosu predlagal, naj si Smith na roko natakne desno rokavico, Carlos pa levo. Na ikonični fotografiji podelitve medalj Smith v zraku drži desno stisnjeno pest, Carlos pa levico. Pred temnopoltima tekačema stoji Norman, beli človek, ponosen in zravnan. Vsi trije imajo na prsih značko protirasistične organizacije Olimpijski projekt za človekove pravice.

Zaradi orokavičenih pesti, ponosno dvignjenih v zrak, Smith in Carlos nista več smela tekmovati. Ameriški olimpijski komite ju je suspendiral. Ker Normana leta 1972 zaradi protirasistične značke niso poslali na igre v Nemčiji, je padel v depresijo in se zapil. Leta 2000 ga avstralski olimpijski komite ni povabil na slovesnost ob igrah v Sydneyju. V ZDA so se stvari medtem spremenile. Normana je na slovesnosti v Sydneyju povabil ameriški olimpijski komite. Ko je Norman pred desetletjem umrl, sta njegovo krsto nosila Smith in Carlos. Leta 2012 se je avstralski parlament s posebno resolucijo posthumno opravičil Petru Normanu. Avstralski olimpijski komite je trdil, da je opravičilo nepotrebno.

Olimpijske igre so eminenten političen dogodek, na katerem je tekmovalcem dovoljena le ena politična gesta – patriotizem. Zato ne pozabimo na Fejiso Lileso, maratonca, ki je sporočil, da njegovo ljudstvo trpi. Na olimpijske podprvake svet hitro pozabi.