Preprodaja ponaredkov

Ste na javni dražbi umetnin. Dražitelj napoveduje dela vrhunskih evropskih umetnikov, med njimi prvega imena francoskega rokokoja Françoisa Boucherja, njegovega kolega iz časa romantike z druge strani Rokavskega preliva Johna Constabla, pripadnice pariške slikarske avantgarde iz obdobja kubizma Marie Laurencin ali njenega sodobnika, vsem znanega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića. Samih velikih imen, občutek imate, da ste na dražbi v belem svetu. Nakar vam dražitelj po predstavitvi del zaupa, da gre za ponaredke. »Ta dela niso originalna« piše ob koncu seznama ponujenih del v uradni objavi, dražba pa kljub preprodaji ponaredkov ne le, da je legalna, ampak poteka po sklepu sodišča. Si takšno dražbo težko predstavljate?

V Sloveniji ne bi smelo biti težko. Furs je v preteklosti že izpeljal dražbo ponarejene slike Salvadorja Dalíja, pa čeprav smo to državno institucijo v medijih po dolgem in počez opozarjali, da je slika sporna. Dražba ni bila uspešna in ponovitve ni bilo. Tokrat pa je okrožnemu sodišču v Ljubljani in Petru Tanku, stečajnemu upravitelju nasedlega trboveljskega podjetja STTIM, pri trženju ponaredkov uspelo. Pred dnevi, v Ribnici. Sedmerica spornih umetnin »Boucherja«, »Constabla«, »Laurencinove«, »Meštrovića« in še koga, ki jih je razvpiti cenilec Janez Mesesnel ocenil na 2,7 milijona evrov, lastnik Peter Kotar pa na podlagi te prijateljske cenitve vložil v kapital podjetja STTIM, ima novega lastnika. Anonimnega. Tanko novinarki imena kupca ni hotel razkriti, pa četudi se morajo na tovrstnih stečajnih dražbah, vsaj v Ljubljani je tako, udeleženci že pred začetkom licitiranja javno predstaviti z imenom in priimkom. Tokrat je ostal kupec neznan, ponaredke bo lahko preprodal ali pa obdržal kot cenen okras, saj po objavi reprodukcij spornih slik človek lahko še kako pritrdi mnenju cenilca dr. Ferdinanda Šerbelja – ta je Kotarjevo »zbirko« ocenil za Mesesnelom –, da gre za diletantske ponaredke in da je šlo pri milijonski cenitvi za zavestno goljufijo. Da drži njegova ocena in ne Mesesnelova, dokazuje rezultat prodaje za izklicnih 10.000 evrov (neto) in nič več. Če bi bilo kaj možnosti, da je kateri izmed slavnih podpisov pristen, bi bila ob dražbi pred ribniško pisarno stečajnega upravitelja dolga vrsta.

Razplet prodaje Kotarjeve »zbirke« je po slovensko tragikomičen. Tragičen za nekdanje delavce podjetja STTIM, ki iz stečajne mase ne bodo prejeli ničesar, in tiste, ki si v Sloveniji želijo urejen trg umetnin in cenitve, ki ne dopuščajo zlorab, komičen za tiste, ki niso državljani Slovenije in se lahko muzajo državi, v kateri falsifikatov ne izločajo s trga, pač pa jih preprodajajo državne ustanove in sodnija. Podobna dražba verjetno kmalu čaka tudi »zbirko« Franca Riemerja. Po besedah stečajnega upravitelja njegovega podjetja Gradir Jerneja Goričarja izpred nekaj tednov jo bodo kot del stečajne mase najverjetneje poskušali prodati na enak način. Mesesnel pa ne le, da se izmika sankcijam – pred celjskim sodiščem sicer ostaja zaradi slik »Sisleyja« ali »Renoirja« –, ampak je še vedno tudi cenilec.