Tiskane izdaje
Policija (in ne kar nekdo) je na tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper štiri osebe, ki so omogočile izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost na ekonomski fakulteti. Obstaja namreč sum storitve kar štirinajstih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Med njimi so po neuradnih informacijah sedanja dekanja in njen predhodnik, ki je nedolgo nazaj s položaja finančnega ministra odstopil »iz osebnih razlogov«, ter dve prodekanji. S tem je zaključena preiskava le na ekonomski fakulteti, predvidoma do konca leto bodo znane še policijske ugotovitve za preostalih osem fakultet. Tudi takrat glede na včerajšnjo argumentacijo policije drugačnega sklepa ni mogoče pričakovati - obetajo se torej nove kazenske ovadbe zoper (nekdanje) vodilne na fakultetah. To bi moral biti velikanski šok za vsako univerzo, ki da kaj na svoj ugled, ne le za prvo in največjo v državi. Pa je? Rektor zaenkrat molči.
Že do zdaj smo imeli pomisleke, ali ljudje, ki so (si) nezakonito dodeljevali dodatek, še lahko vodijo za družbo tako pomembne institucije. Toda po včerajšnjem dnevu ne govorimo več le o tistih, ki so delovali nezakonito, ampak o osebah, ki jih je policija kazensko ovadila. Je torej Metka Tekavčič lahko še naprej dekanja javne fakultete? Je lahko še naprej članica upravnega odbora primorske univerze, kamor jo je imenovala vlada? Lahko Polona Domadenik ostane prodekanja fakultete in članica upravnega odbora javne agencije za raziskovalno dejavnost? Lahko Dušan Mramor zdaj, ko se vrača na ekonomsko fakulteto, prevzame kakršnokoli pomembnejšo funkcijo v kateremkoli organu upravljanja ali nadzora v visokem šolstvu? Kako neprijetno bi celo bilo, če bi bil kazensko ovaden človek, ki zaseda ministrsko mesto. Pravočasno je to funkcijo zapustil. Podobno kot trojica si bo morala na to odgovoriti tudi četrta domnevno ovadena, Mojca Indihar Štemberger. Vsi štirje so včeraj molčali.
Teh vprašanj ugledne intelektualne avtoritete na najpomembnejših položajih v javnem izobraževalnem sistemu in politiki od javnosti nikoli ne bi dobile - ker bi odstopile, še preden bi takšna vprašanja sploh prišla na mizo. Tokrat ni bilo dovolj niti, da smo v medijih mesece objavljali obremenilna dejstva in dokumente, kar je kasneje s povsem jasno ugotovitvijo, da je šlo za nezakonito početje, potrdil tudi inšpektorat za javni sektor, ministrstvo za izobraževanje pa je zahtevalo vračilo denarja, česar na ljubljanski univerzi - pozor - ne spoštujejo. Se je ostro oglasil vsaj kdo, ki bi ga po službeni dolžnosti moralo skrbeti za ugled visokega šolstva, univerze in njenih članic? Ne.
Raje so vsi, kot kaže, ves čas razmišljali, kdo vse kuje zaroto proti njim. O načelnosti, morali in etiki pa nič. Drži sicer, da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana, a v urejenih družbah bi ti ljudje položaje zapustili že pred meseci. Pa se nočejo umakniti niti takrat, ko jih v svoje prostore, povsem uradno kot osumljence, povabijo policisti in jih nato predajo celo v postopek specializiranim državnim tožilcem.
Morda pa nas danes presenetijo.
