Prevčeva Zdravljica

Tina Maze, Primož Peterka, Žan Košir in od danes še Peter Prevc. To so slovenski športniki, ki so do zdaj na snegu osvojili veliki kristalni globus. Tisto lovoriko, ki, četudi so naslovi olimpijskih in svetovnih prvakov navadno bolj čislani, pove, kdo je bil najboljši v sezoni. Že po kratkem slovenskem seznamu je razvidno, kako zahtevna naloga je to. Prevc jo je v zimi 2015/2016, ki se bo le zaradi njega v anale našega športa vpisala kot ena najbolj izjemnih, opravil ne le z odliko, ampak v šampionskem, (vele)mojstrskem slogu. Že šest tekem pred koncem je nedosegljiv za nemške, norveške, avstrijske, japonske in druge tekmece. Slavil je že 13 zmag to zimo in ujel Gregorja Schlierenzauerja, po tej plati najuspešnejšega do zdaj.

Prevc v teh dneh piše zgodovino slovenskega športa in svetovnih smučarskih skokov. Njegovih podvigov, ki se ta čas zdijo nekaj samoumevnega, se je morda kdo tudi že nasitil. Vendar jih ni mogoče jemati tako zlahka. Takšnim športnim mojstrovinam nismo priča vsako leto, podobno kot tudi velika umetniška dela niso vsakdanja. Ne nazadnje je od omenjenih asov le Mazejeva v podobnem slogu pokorila svetovno konkurenco v rekordni zimi 2012/2013.

Čeprav še ne razumejo pravega pomena vrhunskih rezultatov, veličino Prevčevih dosežkov še najbolje ponazarjajo otroci. Ko zaslišijo prve takte Zdravljice, ne začnejo prepevati slovenske, ampak »prevčevo himno«. In Peter Prevc je to sezono spisal svojo skakalno Zdravljico, sezono, ki se je bodo športni navdušenci spominjali še čez desetletja, kot se zdaj legendarnih podvigov Peterke in Roka Petroviča.

Nihče ne vidi v prihodnost, a pri Prevcu vse kaže, da bo v nasprotju z večino naših šampionov tovrstne mojstrovine tudi ponavljal. Njegova omejitev pa ni nebo, temveč dno skakalnice.