Prevelika pričakovanja

»Maribor je na zelo pomembni točki, saj bo vsaj 150 milijonov evrov kohezijskega denarja prišlo neposredno v mesto.« To je, preden je postal župan štajerske prestolnice, povedal Andrej Fištravec. Jutri bo na županski torti upihnil prvo svečko, vendar lahko o teh milijonih finančno obubožano mesto, ki bi jih še kako potrebovalo, za zdaj le sanja. Podobno velja tudi za nekatere Fištravčeve obljube.

Vseskozi je razglašal slovo od načina dela prejšnjega župana Franca Kanglerja, ki so se mu pred tem meščani odločno uprli. Pričakovanja do Fištravca so bila zato velika, a žal slika po enem letu kaže, da očitno prevelika. Pri tem ne gre toliko za to, da bi Mariborčani od njega zahtevali nemogoče, temveč ima župan težave tudi pri uresničevanju tega, kar je sam napovedoval. Lep odraz tega je kadrovanje: zaveze o transparentnem, strokovnem in nepolitičnem kadrovanju so zasenčila nastavljanje zunanjih sodelavcev (z velikimi pooblastili in hkrati nikakršno odgovornostjo), obračunavanje z določenimi uslužbenci, zaposlovanje za nekaj mesecev brez razpisov itd.

Zgovoren je primer, ko so decembra lani v službo za javna naročila pripeljali novo uslužbenko, a v njeni pogodbi sploh ni pisalo, od kdaj do kdaj velja, zaposlitev pa so poskušali utemeljiti s povečanim obsegom dela, čeprav je v tistem času pri javnih naročilih vladalo mrtvilo. Najnovejša sporna odločitev je imenovanje mestnega svetnika Andreja Verliča za šefa mariborske civilne zaščite. Pri tem Fištravca ni zmotilo, da zoper Verliča na sodišču teče kazenski postopek, ker da je kot nekdanji Kanglerjev podžupan izrabil položaj. Kljub temu ga je Fištravec nagradil z – novim položajem.

Tudi zaradi spornih kadrovskih potez je pred časom iz županovega vstajniškega sosveta izstopila skupina Odprto zavezništvo za Maribor, nato pa so ta sosvet, ki naj bi bil povezovalni člen med občani in vodstvom mesta, zapustile še tri skupine: Iniciativa mestni zbor, Zofijini ljubimci in 29. oktober. Čeprav se je delovanje vstajniškega sosveta v praksi že prej izkazalo kot neplodno, pa je za samooklicanega »vstajniškega« župana precejšnja blamaža, da mu je najvitalnejši del tega sosveta obrnil hrbet. In še kdo drug tudi.

Je pa Fištravcu treba priznati prizadevanja za privabljanje tujih investitorjev in za nova delovna mesta. Pri tem izstopata kuvajtska naložba na lokaciji nesojenega mariborskega kulturnega središča Maks in načrtovana kitajska tovarna baterij, ki naj bi jo nekje v Mariboru odprlo podjetje Shihlien Apex Huaian Technology. Toda podpis pisma o nameri s tem podjetjem še ni razlog, da bi lahko odprli šampanjec.

Tudi Fištravec zaradi svojih enoletnih rezultatov nima razlogov, da bi ga lahko točil ob obletnični torti. Svojega pogleda na eno leto županovanja sicer še ni predstavil, ne glede na to, kaj bo napletel, pa bodo pravi odgovor, kako uspešen je (bil), dale jesenske volitve.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.